Frida Kahlo in barve življenja

Kratko in razburkano življenje mehiške slikarke Fride Kahlo (1907–1954) je bilo prepleteno s strastjo in bolečino. V ranem otroštvu je prebolela otroško paralizo, zaradi česar je bila njena desna noga tanjša od leve. To hibo je skrivala pod dolgimi, pisanimi krili. Leta 1925, stara 18 let, je bila na avtobusu, ki se je zaletel v tramvaj. Utrpela je zelo hude zlome ključnice, reber, nog, hrbtenice in medenice. Železni drog ji je prebodel trebuh. Zaradi teh poškodb je več mesecev v bolečinah in mavčnih oblogah ležala na hrbtu. Starši so ji dali izdelati posebno stojalo, da je lahko slikala v postelji. Risala je predvsem portrete in avtoportrete, na katerih je upodabljala svoje telesne in duševne rane. Po nesreči je okrevala in shodila, vendar so jo bolečine in številne operacije spremljale do smrti. Dve leti po nesreči je spoznala dvakrat starejšega uglednega mehiškega slikarja Diega Rivero, s katerim se je spustila v strastno ljubezensko razmerje. Leta 1929 je Frida postala njegova tretja žena. Z njim je trikrat zanosila, ampak zaradi posledic nesreče v mladosti, otrok ni mogla donositi. Z Diegom sta se bolestno ljubila in se hkrati spuščala v številne izvenzakonske afere. Umetniška dela Fride Kahlo so postala splošno priznana šele desetletja po njeni smrti. Za časa življenja je kot umetnica več ali manj živela v moževi senci. Kot ženska pa je s svojimi pisanimi oblačili, nakitom in frizuro naredila vtis povsod, kjer se je pojavila. O njej je bilo napisanih že več biografij in posnet film z odlično Salmo Hayek v glavni vlogi.