| Žanr | družinski roman (tudi rodbinski) |
| Narodnost | slovenska literatura |
| Kraj in leto izida | Ljubljana, 2019 |
| Založba | Cankarjeva založba |
| Ključne besede | Druga svetovna vojna, Družinske skrivnosti, Pisma, Vojne razmere |
Veronika Simoniti je znana predvsem kot avtorica kratkih zgodb, za roman Ivana pred morjem je leta 2020 prejela nagrado kresnik, med peterico finalistov za nagrado kresnik je bila že leta 2015 z romanom Kameno seme. Življenjsko zgodbo glavne junakinje Ivane pripoveduje njena vnukinja, brezimna pripovedovalka, ki se iz Pariza vrne na Primorsko, da bi izpraznila družinsko hišo ob morju za prodajo. V romanu so prepletene zgodbe treh generacij ene družine, ki se dogajajo v različnih krajih in časih. Vnukinja naleti na okruške spominov prednikov, med prebiranjem starih pisem izve usodo Ivane, ki nikoli ne prosi nikogar in ničesar, kako sta z možem Adrijanom živela pred in po tem, ko so ju ločili vojni časi, z Jadranovim izgnanstvom v Srbijo. Pripovedovalko najdba fotografije iz leta 1943 spodbudi k razreševanju družinske skrivnosti in jo pripelje do informacij o skrivnostnem znancu iz babičine preteklosti. Roman se sprašuje o usodi slehernika, ki hrepeni po svobodi, upanju…
Objavljeno: 30.08.2020 17:57:30
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:42:16
In spet ta slaba vest, da jih prebiram … pisma so najbolj živ neživi materialni izraz intimnosti, toliko bolj je to veljalo včasih. Ni se jih dalo kopirati in forvardirati kot danes, ni se jih dalo izrabljati, spoštovalo se jih je. Ampak zdaj, ko sem našla to skrivnostno sliko z napetim babičinim trebuhom, sem imela vsaj drobno opravičilo, da preberem vsa ta pisma v škatlah in si mogoče razjasnim skrivnost, ki se posredno tiče tudi mene; upravičena sem do odgovorov, do odvijanja turkizne niti, s katero mi je mama pletla pulover za mrzle pariške dni, pa ga nikoli dokončala, do vračanja v neki drugi čas, v njihov čas. To mi dolgujejo, to jim dolgujem. (str.51)
in nato