Tjaša Jazbec
Na prstih imam črnilo. Všeč mi je, kako je videti odtis mojega palca na njeni koži. Če bi bil boljši umetnik, bi jo potiskal z odtisi palca, pustil bi znamenje na vseh svojih najljubših mestih kot dokaz moje predanosti.
Odpre oči in se mi nasmehne, s težkimi vekami in rožnatimi ustnicami in jaz sem ponovno ves zasopel in patetičen. Neuporaben. Toda povsem prepričan.
Nihče še nikoli ni ljubil tako, kot jaz ljubim Anne.
Pridi v posteljo, Thomas, zašepeče in jaz nočem več pisati ali risati ali si celo umiti roke.
