100 sodnijskih
Žanr | kratka zgodba |
Narodnost | slovenska literatura |
Kraj in leto izida | Maribor, 2015 |
Založba | Litera |
Ključne besede | Odvetništvo, Toženci, Tožniki, življenjske zgodbe |
Žanr | kratka zgodba |
Narodnost | slovenska literatura |
Kraj in leto izida | Maribor, 2015 |
Založba | Litera |
Ključne besede | Odvetništvo, Toženci, Tožniki, življenjske zgodbe |
Gospod Peter Čeferin je večini znan in poznan iz odvetniških krogov, saj je član odvetniške družbe Čeferin. Zaslužen je za uzakonjanje pravice do zagovornika v osemdesetih, za zakon o odvetništvu v devetdesetih, je član Sveta za varstvo človekovih pravic, zadolžen za zapore, prvi je brezplačno branil Rome na sodišču in prvi zastopal slovenskega ‘tajkuna’. V zbirki kratkih zgodb gre za preplet pravniških in življenjskih zgodb. Četrta knjiga, kot pravi, je nastajala težje kot ostale tri, saj se je po “nove” zgodbe odpravil v arhiv odvetniške družbe, kjer imajo shranjene zapise od leta 1967 dalje. Zgodbe so resnične, zanimive, nekatere so bile v medijskem svetu v preteklosti precej odmevne. Zgodile so se tako na sodiščih kot izven, vse se pa na neki način začnejo in končajo ravno tam. Gre za “šokantno” literaturo, polno nabitih čustev, kjer avtor orisuje odločanje o neverjetnih človeških stiskah. Zbirka je nastala ob 50-letnici avtorjevega neprekinjenega delovanja v odvetništvu.
Objavljeno: 28.07.2020 14:34:15
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:42:14
Jasna in Štefka sta se imeli radi. Skupaj sta živeli petnajst let. Vsa leta sta varčevali in si med drugim kupili tudi stanovanje. Pa se je zgodilo, da je Štefka hudo zbolela. Jasna jo je negovala dan in noč in bila pri njej do smrti. Ko je Štefka umrla, pa so se pojavili Štefkini sorodniki. Ki jih prej nikoli ni bilo. Prvič so se pojavili na Štefkinem pogrebu. Od sodišča so zahtevali, da jih razglasi za zakonite dediče vsega Štefkinega premoženja, od Jasne pa, da se nemudoma izseli iz stanovanja. Jasna, čeprav petnajst let v ljubeči in dejanski življenjski skupnosti s Štefko, po veljavnem zakonu o dedovanju, ne bi smela dedovati. Ker ni bila moški in je živela z žensko. Zaradi česar ni šlo za zunaj zakonsko zvezo moškega in ženske, ki jo kot edino priznava slovenska zakonodaja. Kot Jasnini odvetniki smo zato zapuščinskemu sodišču predlagali, da prekine zapuščinski postopek in predlaga ustavnemu sodišču, da ugotovi, da je zakon o dedovanju v delu, kjer predstavlja očitno diskriminacijo istospolnih partnerjev, v neskladju z ustavo. Ustavno sodišče je odločilo:
1. Zakon o dedovanju je v neskladju z ustavo.
2. DZ Republike Slovenije mora ugotovljeno neskladje odpraviti v roku šestih mesecev po objavi te odločbe.
3. Do odprave ugotovljenega neskladja veljajo za dedovanje med istospolnima partnerjema, ki žvita v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, enaka pravila, kot veljajo v veljavni zakonski ureditvi za dedovanje med izvenzakonskima partnerjema. In naša stranka je postala dedinja po svoji umrli partnerici. (str. 96/97)