| Žanr | poljudnoznanstvena knjiga |
| Narodnost | angleška literatura |
| Kraj in leto izida | Celje, 2006 |
| Založba | Društvo Mohorjeva družba |
| Ključne besede | Arhitektura, Glasba, Izobraževanje, Knjige, Krščanstvo, Kultura, Način življenja, Pisava, Šolstvo, Univerze |
“Zakaj zapiramo vinske steklenice s plutovinastimi zamaški? Od kod je dobil Tadž Mahal svojo kupolo? Kakšno zvezo ima velikan, ki je meril skoraj poltretji meter in se zabaval z ukrivljanjem železnih palic, z brezplačnim šolanjem za vsakogar? Kdo je iznašel limerick? Od kod se je vzel glasbeni zapis? Zakaj prva popolnoma pismena družba na svetu ni bila v Evropi, Aziji ali Severni Ameriki? In kako se je treba vsesti v javnem kopališču?” S temi besedami začne avtor Jonathan Hill, britanski teolog, avtor več knjig in predavatelj teologije religije na
univerzi Exeter, Uvod v svojo knjigo Kaj je krščanstvo doslej storilo za nas. V njej nam predstavi vpliv krščanstva na našo dediščino in zahodnjaški način življenja, pa tudi vlogo, ki ga je igralo v svetovni zgodovini. Kljub zmotam (križarske vojne, španska inkvizicija, lov na čarovnice…) je krščanstvo globoko zaznamovalo življenje ljudi po vsem svetu. Pozitivni vpliv krščanstva se kaže v našem govoru, branju, pisanju, načinu, kako merimo čas, v umetnosti in književnosti, mitičnih zgodbah, stiku s pokrajino, cerkveni arhitekturi, načinu razmišljanja, izobraževanju in razvijanju znanosti na vseh področjih, v razmerjih med posamezniki in v skupini. Knjiga je napisana privlačno in duhovito, odlikujejo jo znanstvena natančnost, prodornost in smisel za povezovanje v širšo sliko. Je bogato ilustrirana, na koncu so še obsežno Imensko in stvarno kazalo, Viri slovenskih prevedkov in Viri ilustracij. Za odličen prevod je poskrbela Nada Grošelj.
Nasl. na ov. in na hrbtu: Kaj je krščanstvo doslej storilo za nas?. , 7.000 izv., Viri slovenskih prevedkov: str. 267-268. , Kazalo.
Objavljeno: 05.01.2023 09:09:01
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:51:12
“V istem času so iznajdljivi člani Cerkve odkrivali nove načine, s katerimi bi se ljudje laže naučili vse to zapeti. Za razvoj notnega črtovja ima temeljne zasluge italijanski menih Gvido iz Arezza, ki je živel v enajstem stoletju. Prvi se je domislil, da bi lahko uporabili več vodoravnih črt in “posadili” note v presledke med njimi; tako bi jasno označili višino, medtem ko bi za trajanje tonov še vedno uporabljali stare znake. Po vsem videzu je bil Gvido precej sporna osebnost: v samostanih so mu več kot enkrat pokazali vrata. Ljudje so se očitno zelo oklepali tradicionalnih postopkov in njegove novotarije za zapisovanje glasbe jim niso prav nič dišale. Iznašel je izvirna pomagala pri pouku petja – posamezne tone je navezal na dele roke in izuril učence, da so pri petju kazali na členke in konice prstov. Še zanimivejši pa je bil njegov “solmizacijski sistem” ali po domače “Gvidov sistem”.” (str. 56-57)
in nato