Balkanalije : [odraščanje v času tranzicije]

Knjiga je bila pri nas kmalu po izidu razprodana in prevedena za južnejši trg, skrajni čas je, da jo uvrstimo med dobre oz. zelo dobre knjige na portalu. Gre za grafični roman, manj poznano zvrst, ki na nas deluje s podobo in besedo. Podoba in beseda naj se dopolnjujeta v zaokroženo sporočilo. Dopolnjujeta se v smislu, da se vzajemno redčita, pojasnjujeta, plemenitita. Balkanalije so v ožjem smislu spomini, v širšem pa sociološko-filozofska analiza, prevpraševanje zgodovine pred in po razpadu Jugoslavije,
analiza družbe, politike, delovanja socializma, fašizma, rasizma, zla. Samira slika, ilustrira, skicira, kolažira, opisuje in komentira. Pri ustvarjanju tona za čas tranzicije uporablja otroško filozofijo, ta “odrašča” s protagonistko, proti koncu knjige so analize in trditve vedno ostrejše, zrele, smele. Naša nekdanja skupna država v grbu nima več plamenic, ampak potrgane korenine. Motiv poganjkov korenin in trganja le-teh iz stopal se v knjigi, kot v življenju, ponavlja, dokler živi poganjki niso na silo porezani. Avtorica je odraščala v delavski družini islamskih korenin. Beseda Balkan pomeni kri in med. Ko smo skupaj polizali med, se je prelila kri. Večni ritual Bala in Kana, zapiše avtorica. Bosna postane žrtveni oltar Evrope. Balkanalije. Usoda njene in razširjene družine zopet postanejo selitev, beg, preganjanost, nasilna smrt, travma. Nastajajo meje, obzorja izginjajo. Na daleč se ne da več gledati, videti, le ozko, zaprto v ograje, prestrašeno, razdeljeno. Tu ne gre za ceneno jugonostalgijo kot pri nekaterih drugih romanih. Balkanalije mučijo s preprostim orodjem — z resnico in grafiko. Zaprto knjigo lahko še dolgo objemaš v tišini in zreš v drug svet, saj vam bo Samira z besedo in sliko odprla obzorje preko meja platnic in v naših glavah – vse do horizontalne družbe.