Wolf Hall

Burno dogajanje na angleškem dvoru v 16. stoletju, v obdobju vladavine Tudorjev, v času vznika reformacije ter ločitve anglikanske cerkve od rimskokatoliške, če naštejemo le nekaj vidnejših premikov v tedanji Evropi, je sedaj zaživelo tudi v slovenskem prevodu prvega dela trilogije angleške pisateljice Hilary Mantel. Čeprav so Tudorji redno privabljali literarno, odrsko in filmsko pozornost, je posebnost upodobitve v Wolf Hallu predvsem živost glavnih akterjev ter iskriv humor, ki ob zvestobi zgodovinski točnosti poskrbi za izvrsten bralski užitek. Dogajanje prvega dela obsega čas med leti 1527 in 1535, torej obdobje, ko Henrik VIII poskuša doseči razveljavitev svojega prvega zakona s Katarino Aragonsko, da bi se lahko poročil z Anne Boleyn in si priskrbel moškega naslednika. Razveljavitev razdeli Anglijo in večino Evrope, saj ji v prvi vrsti nasprotuje papež. A v ospredje pripovedi Mantel postavi Thomasa Cromwella, človeka, ki se pojavi iz ozadja, pravzaprav z dna, sina nasilnega kovača in pivovarja, ki se po zaslugi iznajdljivosti, razgledanosti in dojemljivosti za razbiranje človeškega karakterja znajde kot učenec kardinala Thomasa Wolseyja, po (in nakljub) njegovemu padcu v nemilost pa v enega ključnih igralcev, ki izsekava pot Henriku VIII. Cromwell je za osrednji lik romana odlična izbira, saj preko njegovih bistroumnih uvidov, besednih bodic in širokih osebnih stikov spoznavamo pestro zasedbo glavnih in stranskih likov, od ljudi nižjih stanov, do meščanov, duhovščine, aristokracije, umetnikov in učenjakov, kot je Thomas More. Kot velja za vsako dobro zgodovinsko fikcijo in kot se izrazi Cromwellov sin ob branju legend o kralju Arthurju, je “nekaj od tega resnica in nekaj laži, ampak vse zgodbe so dobre.” In zgodbe iz trilogije, ki jo začenja Wolf Hall in so Mantel prinesle kar dva bookerja in BBC-jevo serijo, so izredno dobre.