Leonid Damian je petdesetletni moški, po poklicu novinar, poročen z depresivno lekarnarko, ki mu dan in noč očita, da zanjo in hčerko ne naredi takorekoč nič. A resnica je drugačna. Njegova sestra ima rak najbolj agresivne vrste, katerega zdravljenje zna biti v Romuniji prava nočna mora. Roman se začne na zimski večer januarja 2012, ko Leonidu, prvoosebnemu pripovedovalcu, na poti iz službe, ostarela sorodnica sporoči, da je sestra umrla. Takoj se iz Bukarešte, kjer živi, odpravi v rojstno mesto Galati ob Moldavski meji. V bloku, kjer je nekoč živel in kjer zdaj leži pokojna sestra, naleti na soseda, katerega videz in vedenje porajata vtis o duševni omračenosti. Leonid se ga ne zmore otresti. Še več. Da bi bil čim prej ob pokojnici, mu skuša pomagati, “norec” pa ga zvleče v podzemni hodnik in od tam na neko dvorišče, kjer je priča vojaškemu spopadu iz davne preteklosti. Na prizorišče stopi Leonidov znanec iz srednješolskih in študentskih let. Od tod naprej se dogajanje odvija na pol resnično in na pol sanjsko, saj še sam pripovedovalec natančno ne ve, zakaj se je znašel na tem kraju. Skozi dolga, gostobesedno spisana poglavja, ki bi vsako zase lahko bila že kar vložne zgodbe, se bralcu stran za stranjo razkrivata socialistična in novodobna Romunija. Znanec po imenu Iulian Bolozan je bil v mladih letih zagret komunist, ki je s citiranjem predsednika države postal cenjena osebnost. Kljub temu, da je ob sesutju režima tudi sam dobil “batine”, se jih je hitro otresel in postal novodobni kapitalist, “ki še vedno naklada, da je treba z lopato odmetavati”, in ki se je naučil “stopati prek trupel”. Njegov posel je oglaševanje, pri čemer spretno izkoristi vsakogar, ki mu stopi na pot, tudi Leonida. Slednji hkrati z Bolozanovo pripoveduje še svojo osebno zgodbo, tragično usodo staršev in nazadnje sestre. Koliko sta mati in ona vsaka zase pretrpeli zaradi bolezni. Kakšna ponižanja je doživljala sestra in z njo sam, ko ji je skušal pomagati. Bo morda kateri izmed bralcev zatrdil, da je vse skupaj izmišljeno in da se kaj takega ne dogaja? Presenečajo in osupljajo tudi povezave med obema zgodbama. Kaj pa plišasti medvedek iz udarnega naslova? Pozabljenega na vlaku za Galati vzame k sebi Leonid, in od takrat naprej je njegov angel varuh, ki ga spremlja skozi tri moraste dni do sestrinega pogreba. Ker je med zgoraj omenjenimi vložnimi zgodbami tudi pravljica, pa je treba roman vsekakor prebrati do konca.
Objavljeno: 02.07.2020 13:16:16
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:41:58