| Žanr | mladinski roman |
| Narodnost | novozelandska literatura |
| Kraj in leto izida | Dob pri Domžalah, 2009 |
| Založba | Miš |
| Zbirka |
Zorenja |
| Prevod |
Nina Zabukovec |
| Ključne besede | Glasba, Mladostniki, Najstniki, Nosečnost, Orkester |
Kallum je najstnik, ki odlično igra kitaro, vendar ne mara klasične glasbe. A na prigovarjanje prijatelja Saula se pridruži vaji mladinskega orkestra, ker potrebujejo kitarista za prihajajoči koncert. Presenečeno ugotovi, da uživa v tej zvrsti in tam je seveda tudi mlada flavtistka Pagie, s katero vadita suito za duet. Všeč sta si, z ljubeznijo pa gresta predaleč. Ona zanosi. Pisatelj David Hill je v nekem intervju dejal: v Duetu, recimo, ne pridigam ‘mladi, počakajte s spolnimi odnosi’, nikakor! To ni bil moj namen pri pisanju te knjige. Raje z zgodbo povem, kaj vse gre lahko narobe, kaj vse se lahko zgodi tudi čisto povprečnima najstnikoma, dobrima učencema z ljubečimi starši.
Prevod dela: Duet. O avtorju: str. 274-275.
Objavljeno: 17.06.2020 15:04:47
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:41:54
“Oči je poslušal. Mami je jokala. To je bilo najhuje od vsega. Edinkrat, ko sem jo videl jokati, je bilo, ko je umrla babi. Do zdaj. Vseeno pa sta bila na to pripravljena, tako kot gospa Larsen. Nekaj sta že uganila. Oči je bil dober. Nič se ni zafrkaval. Saj vem – le kako mu je uspelo? Tudi prekinjal me ni. Pripravil je mami, da je bila tiho in poslušala. Sedel je in jo objemal z eno roko, tako kot je Paigeina mama objemala njo. To, kar sem videl ta dan, je verjetno nekaj tistih stvari, ki odrasle delajo … odrasle.”
Str. 205
in nato