| Žanr | družbeni roman |
| Narodnost | francoska literatura |
| Kraj in leto izida | Tržič, 2020 |
| Založba | Učila International |
| Prevod |
Špela Žakelj |
| Ključne besede | Bolezni, Družina, Kulturna identiteta, Verski običaji, Ženske |
kita-e ž
1. iz treh ali več pramenov spleteni lasje*
Ker nimam dolgih las, je ne morem nositi, pa vendar sta mi jo sodelavki izza meni tako domačega izposojevalnega pulta z veliko vnemo priporočili. In spletla sem jo hitro, tekom konca tedna… Prvenec francoske avtorice Laetitie Colombani “Kita” imam v mislih.
Kakor v resnično kito iz las spleta avtorica, sicer tudi scenaristka, režiserka in igralka, besedo za besedo znotraj zgodb svojih treh ženskih likov. Smita, Giulia in Sarah, kilometre narazen živijo tako različno, a hkrati izjemno podobno življenje. Njihova življenja se drugo ob drugem razkrivajo bralcu, vse dokler…
Ob razkrivanju njihovih notranjih borb se kar sama porajajo vprašanja “Kaj pa jaz? Kaj pa moje življenje? Se je vredno boriti? In zakaj?”
Romaneskno pisanje, ki ponuja spodbudo za osebnostno rast.
Objavljeno: 29.06.2020 15:21:36
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:41:53
“Svoje delo posvečam tem ženskam,
ki so povezane z lasmi
kot v veliki mreži duš.
Tistim, ki ljubijo, rojevajo, upajo,
tisočkrat padejo in se poberejo,
ki se sklanjajo, a se ne vdajo.
Poznam njihove bitke,
z njimi delim solze in veselje.
V vsaki njej je delček mene.
Sem samo vez,
neznaten vezajček,
ki stoji na stičišču njihovih poti,
močna nit, ki jih povezuje,
tanka kot las,
nevidna svetu in očem.
Jutri se bom znova lotila dela.
Čakajo me druge zgodbe.
Druga življenja.
Druge strani.”
(str. 223)
