Katedrale, male in velike
Žanr | družbeni roman, družbenokritični roman |
Narodnost | slovenska literatura |
Kraj in leto izida | Trst, 2021 |
Založba | Mladika |
Ključne besede | Družbeno okolje, Katoličani |
Žanr | družbeni roman, družbenokritični roman |
Narodnost | slovenska literatura |
Kraj in leto izida | Trst, 2021 |
Založba | Mladika |
Ključne besede | Družbeno okolje, Katoličani |
Roman je literarni prvenec diplomata Leona Marca, ki je sicer tudi pisec mnogih prispevkov v Družini, Ognjišču in založbi Salve, pa tudi samostojnih aktualnih družbenih del.
Roman Katedrale, male in velike se dogaja v idrijsko cerkljanskem hribovju, na področju treh župnij, ki jih vodijo trije značajsko in s tem tudi odnosno različni duhovniki. Vsak za sebe se morajo ukvarjati s stvarnostjo usihajočega krščanstva ter vdirajočimi novimi kulturami LGBT in newage. Vsak po svoje živi svojo samoto in osebne stiske ob tem, ko v njihovih župnijah živijo tudi različni farani: upokojeni globoko veren diplomat s svojim norveškim partnerjem, arhitekt z družino, ki uspe na natečaju za prenovo Trga republike v Ljubljani. V eno od župnij pride kot diakon bodoči novomašnik, še poln zanosa in idealističnih predstav.
Vsekakor roman vreden branja za vse, ki razmišljajo in iščejo odgovore na aktualne probleme katolištva in slovenske nedorečene polpreteklosti, ter iskanja tistega skupnega imenovalca, ki bi lahko povezal razklani narod.
Objavljeno: 24.11.2022 09:44:23
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:51:10
Franci je bil do dogajanja na Roški, na Kongresnem trgu in na Trgu revolucije zadržan, čeprav prosti ni mogel biti. Spremembe je sprejel s podobno ravnodušnostjo, s katero so njegovi starši sprejemalo prejšnji sistem. Le da novemu ni bilo potrebno izkazovati nobenih liturgičnih časti. Samostojnost je bila glede na noro dogajanje na Balkanu nujno tveganje, demokracija se je konec koncev spodobila, tržna ekonomija pa je bila celo koristna, in družina Benko se je je oprijela z vsemi močmi: posebej je bila namreč koristna, dokler je je bilo malo in so jo bili deležni maloštevilni. (s.93-94)
*******
»Ja,« je pikro pripomnil Kobal. »Vi, Čehi, z odhodom iz Avstro-Ogrske niste odšli iz Srednje Evrope, to vam niti na misel ni prišlo, bili ste že sami v polnosti Srednja Evropa, dovolj vas je bilo. Mi pa se nismo zavedali, da z odhodom v Kraljevino SHS zapuščamo Srednjo Evropo. Zvesti so ji ostali le koroški Slovenci; oni so se zavedali, za kaj gre, a za zvestobo Srednji Evropi so plačali strašansko ceno in še bili za zmeraj obdolženi, da niso zvesti Avstriji. Mi se sploh ne zavedamo, da smo srednjeevropskega Slovenca pustili na avstrijskem Koroškem, da je morda ta bolj pravi kot mi, ki sami sebe kličemo matica.« (s.129-130)