| Žanr | kratka zgodba |
| Narodnost | slovenska literatura |
| Kraj in leto izida | Ljubljana, 2019 |
| Založba | LUD Literatura |
| Zbirka |
Prišleki |
| Ključne besede | Družba, Predsodki, Prevozna sredstva, Usode, Vožnja |
V avto prisede neznanec, lahko tudi več njih. Pred voznikom in njegovimi sopotniki je dolga pot, med katero je potrebno skupaj čim bolje preživeti čas, zapolniti tišino, ali pa tudi ne. Med vožnjo se lahko zgodi marsikaj. Srečajo se stari znanci, na dan pridejo skrivnosti, prepričanja, predsodki, pokažejo se značajske lastnosti, razkrivajo se osebne zgodbe, načrti, strahovi. Nekatere vožnje minejo hitreje, druge so lahko za udeležence tudi usodne. Prav vsaka vožnja iz zbirke enaindvajsetih kratkih zgodb o prevozih pa spretno ilustrira sodobno družbo. Avtorica je kot pronicljiva opazovalka in vešča zapisovalka pripravila zbirko kratkih zgodb, ki bralca posrkajo vase, da jih prebere na dušek.
Objavljeno: 30.06.2020 13:12:17
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:41:41
“Sem najprej mislil kar mimo peljat. Ampak me je že zagledala, sem videl, da je pomahala, da pride čez cesto. Čudno, da ni imela še kamel zraven. Čudno, da sploh lahko sama okrog hodi, da ni skoz in skoz not zaprta. Sem ji mislil reči, naj se kar lepo zadaj usede. Da je ne bom rabil gledat celo pot. Pa je že odprla sprednja vrata pa se nasmehnila. Taki se nočejo naučit našega jezika pa kulture, taki mislijo, da kamorkoli bodo prišli, bo šeriatsko pravo pa Alah akbar pa kamele. V tistem je poklical tisti drugi tip, ki naj bi se zraven peljal, pa odpovedal. Bravo, stari, nisi mogel tega prej povedat?
“Če vas ne moti, moram opraviti nekaj klicev,” je rekla. Klicev? Da me ne bo kap. A bo dimne signale začela iz avta spuščat? Iz torbice je izvlekla novi iphone pa začela nekaj tipkat. In za take pol pri Rdečem križu pa Unicefu obleke zbirajo.” (str. 120)
in nato