Navzočnost

Zgodovina stoji in obenem kroži. Kot spomin. In zgodovina niso sanje, ne smejo biti. Zgodovina je navzočnost. Ljudi, predmetov, misli. Vsega. Vse tri novele zbrane v eni knjigi govore isti jezik. Dokumentarno. Z veliko podatki. In vsi so pomembni. Hanna Krall piše ves čas isto knjigo le da v časovnih zamikih in z drugimi naslovi. Zato je vse še vedno tu. Ne sme oditi. Kot “žalostni temnolasec – sivook, s temnimi, košatimi obrvmi, jima ponudi višnjevec in klobaso iz Karczewa. Je lirični tenor, brunda arijo Nadirja iz Iskalca biserov, in to po francosko: je crois entendre encore – lala-lala-lala – sa voix tendre et sonore (pri “njegovem glasu, nežnem in zvonkem”, ji začne iti na jok).”