| Žanr | družbeni roman, kriminalni roman, zgodovinski roman |
| Narodnost | bosanskohercegovska literatura |
| Kraj in leto izida | Ljubljana, 2018 |
| Založba | Beletrina |
| Zbirka |
Knjižna zbirka Beletrina |
| Prevod |
Jana Unuk |
| Ključne besede | Etika, Islam, Resnica, Srednji vek, Umori |
Seme smrti ni Ime rože. Seme smrti niti noče biti Ime rože, pa čeprav v marsičem spominja na sloviti roman spod peresa Umberta Eca. Oba se da brati kot kriminalni roman in oba sta postavljena v obdobje srednjega veka. Prvi v muslimansko okolje, drugi v krščansko. Ampak to niti ni pomembno. Bosanski pisatelj Dževad Karahasan se v Semenu smrti predvsem sprašuje, ali se je vredno po vsej sili truditi odkriti pravo resnico, saj takšna pot nujno vodi v konflikte in spremembe odnosov, ki jih drugače ne bi bilo in si niti jih ne želimo. Seme smrti je vrhunsko delo, v katerem v vlogi glavnega junaka nastopa srednjeveški perzijski matematik, fizik, astronom in pesnik Omar Hajam, tokrat v vlogi detektiva in razkrivalca resnice. Seme smrti je prvi od treh romanov, ki jih je Hajamu posvetil Karahasan. Na preostala dva slovenski bralci še čakamo. Upam, da ne predolgo, čeprav je na dobre stvari včasih potrebno tudi malo počakati. Vsekakor pa Seme smrti kliče po še!
Objavljeno: 02.05.2020 23:42:31
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:41:28
“Človek takšnemu norcu ne more soditi, ni zakona, ki bi ljudem prepovedoval, da imajo radi svoje vladarje, celo če so ti ljudje norci, ne more pa tudi dopustiti, da bi po svetu hodil človek, ki je priklical slabo znamenje nad zakon, v katerega je sam vložil tri leta prizadevanj. Pameten človek najraje vidi, če kdo tak konča po nesrečnem naključju – ni sojenja in pretiranih govoric, ni občutka, da oblast podanikom ne vrača ljubezni, niti govoričenja o krivičnosti oblasti in sodišč, norec pa je vseeno odstranjen in svet teži manjša peza.” (str. 226)
in nato