13
Žanr | kratka zgodba |
Narodnost | slovaška literatura |
Kraj in leto izida | Hlebce, 2017 |
Založba | Zala |
Ključne besede | Družbeni odnosi, Mladostniki |
Žanr | kratka zgodba |
Narodnost | slovaška literatura |
Kraj in leto izida | Hlebce, 2017 |
Založba | Zala |
Ključne besede | Družbeni odnosi, Mladostniki |
Knjiga 13 je zbirka zgodb za mladince, ki nakazuje zapletenost sodobnega sveta, prilagajanje spremembam, vživljanje v kožo drugih, ljubezen do živali in še veliko tem, ki jih mladi obdelujejo pri vstopu v svet odraslih. Gre za nežne zgodbe (skrivno srečanje Leje in Le, Odkritja na vrtu idr.), ki pritegnejo tudi zaradi povsem ‘neameriškega’ načina pisanja, iz drugačnih vidikov in okolij. Leta 2012 so 13-ko nagradili z Bibiano in jo razglasili za najlepšo knjigo na Slovaškem. Avtorica Jana Bodnarova je ena osrednjih slovaških avtoric, umetnostna zgodovinarka in udeleženka Vilenice 2016. Nekaj časa je študirala bibliotekarstvo in latinščino. Deset let je bila zaposlena kot arhivarka zgodovinsko-umetnostnih del v Prešovu in pisala je članke o sodobni umetnosti. V 90-ih se odloči za svoboden poklic književne ustvarjalke. Ustvarja videpoezijo in jo predstavlja doma in na tujem. Živi in ustvarja v Košicah.
Objavljeno: 16.04.2020 18:17:57
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:41:16
Mačke imajo menda sedem življenj. Škoda, da ljudje niso kot mačke. V drugem življenju mogoče ne bi več imel bolne noge. (str. 23)
Ko sem obležal na tleh, so me zares začeli gristi. V rame, v podlahti. Raztrgali so mi hlače, me grizli v goleni. Doma nisem nič povedal. Niti Adelki nisem pokazal odtisov zob. Še vedno jih imam na rokah in nogah. Nočem je prestrašiti. Niti jeziti mami. V to mesto je prišla zaradi višje plače v trgovini. V bistvu zaradi naju. Da bi nama bilo bolje. Še sreča, da imam tale dnevnik. Še sreča, da je nekdo iznašel črke. Lahko jih sestavljamo v besede in stavke. Z njimi lahko napišemo pismo. Pisal bom očetu na čezoceanko. Naj se res že vrne. (str. 26)