Gospa Judit [Elektronski vir]

Gospa Judit je zanimiv fenomen med Cankarjevimi deli – vsi vemo za ta roman, (skoraj) nihče pa nima pojma, za kaj v njem gre: Judit je mlada ženska, ki se očetu na ljubo poroči z debelim ostarelim poštarjem. Zakon niti ni realiziran, Judit hrepeni naprej in tekom pripovedi sprejme v svoje življenje (in posteljo) kar nekaj moških, ki se izkažejo za tako ali drugače hudo klavrne pojave, zato jih tudi hitro odslovi. Sam roman je sicer brutalna satira na narodovo licemerstvo, hinavščino, zabitost, nagnjenost k demagogiji, nerazumevanje umetnosti, precej tudi s pomočjo osmešenih moških likov, ki se od očeta naprej zvrstijo v zgodbi. Z Judit je pa drugače. Niti za trenutek ni moralno vprašljivo njeno sicer suvereno ravnanje, njene zveze, njeno hrepenenje; avtor navija zanjo, hote ustvari nedvoumno pozitiven ženski lik, Judit zna biti njegov alter ego. Vsebinsko in jezikovno virtuozni, genialni zapisi bralcu jemljejo sapo že v uvodu: pred Gospo Judit je leta 1904 izšla Hiša Marije Pomočnice in kmalu za tem tudi nesmiselna, uničujoča kritika tega romana, ki je izrazila predvsem nerazumevanje umetnosti. Cankar je bil upravičeno besen in je v predgovoru v Gospo Judit izbruhal ogenj in žveplo na konkretnega kritika, ki se ponovno pojavi pozneje kot eden od Juditinih ljubimcev. Gospa Judit je roman za vse čase.