| Žanr | kratka zgodba |
| Narodnost | kubanska literatura |
| Kraj in leto izida | Ljubljana, 2019 |
| Založba | Center za slovensko književnost |
| Zbirka |
Aleph |
| Ključne besede | Absurd, Človek, Disidenstvo |
Virgilio Pinera je rojen na Kubi leta 1912. Zelo samosvoj latinskoameriški avtor, sprva pesnik (zbirka Furije), nato dramatik z večkrat uprizorjeno dramo Electra Garrigo. Leta 1942 je začel izdajati revijo Poeta. V njej je objavil pesnitev Teža otoka, ki pomeni eno temeljnih besedil kubanske književnosti 20. stoletja, pa tudi sicer je kot avtor vplival na vrsto sodobnih literatov. Leta 1956 je izšla njegova prva knjiga kratkih zgodb, pričujoča – Hladne zgodbe. Umrl je leta 1979, povsem marginaliziran in osamljen. V kratkih zgodbah poudarja absurdnost človeške eksistence v različnih situacijah, preko atipičnih osebnosti in podob. Kot veliko latino-ameriških piscev tudi sam kritizira in preizprašuje družbene sisteme, sam resnicoljuben in nekomformističen, brez dlake na jeziku, nekatolik in homoseksualec. Ob določenih zgodbah se bralec kljub absurdnosti in grotesknosti iskreno zakrohota.
Objavljeno: 21.03.2020 11:18:29
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:40:52
Plavati sem se naučil na suhem. To je bolj koristno, kot če to počneš v vodi. Ni se ti treba bati, da boš utonil, saj si že na dnu in ravno zato je človek že vnaprej utopljen. S tem tudi preprečimo, da bi nas morali po vodi iskati v svetlobi svetilke ali v slepeči jasnini čudovitega dne. In nenazadnje, odsotnost vode prepreči, da bi se napihnili. (str. 158)
in nato