Zagovor Johanna Gutenberga
Žanr | biografski roman |
Narodnost | angleška literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2009 |
Založba | Cankarjeva založba |
Prevod |
Dušanka Zabukovec |
Ključne besede | Johann gutenberg |
Žanr | biografski roman |
Narodnost | angleška literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2009 |
Založba | Cankarjeva založba |
Prevod |
Dušanka Zabukovec |
Ključne besede | Johann gutenberg |
Če bi Johanna Gutenberga prenesli v 21. stoletje, s čim bi se okronal? Bi on izumil Microsoft Word, morda celo Internet? Ja, to je ta mož, visok 151,5 centimetra.
“Povedal bom čim preprosteje. V načrtu sem imel izdelovanje knjig (latinskih slovnic, molitvenikov, slovarjev, sprva mi je bilo vseeno kakšnih), in to sem hotel delati z odtisovanjem s kovino in ne s peresom. Vtiskovanje kovinskih črk imenujem tiskanje.” str. 129. “Tak je bil torej moj načrt: izdelati popolno premično črko in z njo proizvajati knjige stokrat hitreje kot pisarji.” str. 130.
V Zagovoru nam Morrison razloži Gutenbergov poslednji testament, sliko sodobnega Nemca ujetega v 15. stoletju. Na ogled imamo učno uro v tiskarski umetnosti, kot si jo je izmislil Johann Gutenberg v Strasbourgu in jo izpopolnil v Mainzu.
Kakšna blagoglasna kakofonija.
Objavljeno: 30.03.2020 10:29:01
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:40:52
Stavbe se porušijo, kipi zdrobijo, platna se
raztrgajo, glasba v trenutku mine. Vendar ko napraviš kovinski kalup, ni treba, da knjiga kdaj umre. Nisem alkimist, čarodej ali Lucifer. Človeku nikoli nisem obljubljal večnosti, to lahko obljubi le Bog. Lahko pa poskrbim, da bodo knjige večne. str.168