Niki

Kdo je Niki, naslovna oseba romana, ki ga je napisal Bogdan Novak? Vsekakor poseben človek, ki nam v prvoosebni pripovedi razkriva svoje otroštvo, govori o odraščanju s tremi brati in sestro, spominja se številnih neprijetnih dogodkov iz družinskega življenja, ob čemer ga mimogrede odnese v razmišljanje o izvoru besede, ki jo je pravkar uporabil. Niki namreč obvlada več kot štirideset jezikov in je diplomiran profesor primerjalnega jezikoslovja in francoskega jezika. Zato je Niki posebnež. Drugačen je tudi zaradi svoje bolezni – shizofrenije. Tako poseben literarni lik kar kliče po izrazito nezanesljivem literarnem pripovedovalcu in fluidni pripovedni strukturi. Vendar to za ta roman ne drži. Avtor je ustvaril delo z zelo jasno, bralcu prijazno pripovedno strukturo, dogajanje poteka kronološko linearno, pogledi v preteklost so logično razporejeni, bolezenske epizode so jasno umeščene v pripoved, iz katere nevsiljivo prosevajo realne razmere slovenske družbe na začetku 21. stoletja. Smo v zelo zanimivem in pozitivno naravnanem romanu, kjer smo priče pomembnim spremembam v življenju protagonista, ki nudi številna razmišljanja o splošnih življenjskih vprašanjih (materialna blaginja proti duhovnemu bogastvu, odnosi med sorojenci, nerazumevanje drugačnih, odnosi med spoloma …). Gotovo je ena od vrlin romana ta, da daje besedo človeku z roba družbe in se ne izogiba opisom preganjavice, prisluhov in delirijev, da prikazuje, kako človeka določajo na videz nepomembna doživetja v otroštvu in da priznava posebnost in enkratnost doživljanja posameznika. Stvar osebnega okusa bralca pa je, koliko smo pripravljeni verjeti vsem pozitivnim razpletom. Če ne zabredemo v primerjanje literature, ki je fikcija, in realnosti, lahko ob knjigi uživamo – tudi v vseh poljudnih razmišljanjih o različnih temah in seveda v nekaterih jezikoslovnih zanimivostih. Vas zanima, kaj imajo skupnega viteški turnirji in tekme Formule 1? Ste vedeli, da se netopirju po slovensko reče tudi mračnik?