"Strahu se seveda nikoli ne znebiš. Vedno te je strah, a se naučiš, da te strah ne ustavi. Jezen si nase in na svojo usodo, ki te postavlja pred takšne odločitve, ampak ko si enkrat soočen z njimi, se jim ne moreš izogniti. Ne moreš se pretvarjati, da se te vse to ne tiče. V času sprememb ne moreš biti apolitičen. V nobenem času pravzaprav. Kaj sploh pomeni apoltičen, razen tega da prepuščaš odločanje močnejšemu. Sicer je tudi to možnost, ampak ni njuno, da se boš z odločitvami močnejšega pozneje strinjal, živeti z njimi boš pa moral. V vsaki vstaji, revoluciji, odporu, protestu, v vsaki spremembi obstajajo zmagovalci, poraženci in koleteralna škoda. Nikoli ne veš, kakšen bo izid ali ne boš ravno ti najebal. Ampak ne moreš pustiti, da zate vse naredijo drugi. To je vendar tvoje življenje. Demonstriraš in upaš, da ne bo nihče streljal."
A si lahko vsaj enkrat tiho
Žanr | kratka zgodba |
Narodnost | slovenska literatura |
Kraj in leto izida | Novo mesto, 2022 |
Založba | Goga |
Ključne besede | Družina, Državljanstvo, Gledališka režija, Migracije, Osebna doživetja, Starševstvo |