Eksperiment

Zbirka kratkih zgodb, ki se povezujejo v kratek, a strašansko eksploziven roman ciprske pisateljice Mirto Azina Hronidi, je delo, ki mu ne najdem ekvivalenta. Zgodbe povezuje ideja o eksperimentu, v katerem ženska in moški opremita hišo (kot si želi ženska), se začasno odpovesta telesni ljubezni in skupaj pričneta pisati delo, pri katerem že takoj ni povsem jasno, kdo ga piše, saj želita napredovati do sedme stopnje zlitja duš oz. skozi pisanje postajata eno. Kmalu se izkaže, da morata za romantično ljubezen prestopiti nešteto meja, zato prestopata iz svetlobe v temo, iz življenja v smrt, pekla v nebesa, iz resničnosti v pravljico, erotike v nemesenost, preklapljata v norost in iz nje, se potapljata v nezavedno, iščeta skupni jezik. Tako je jezik piske jezik iskanja zakona haromonije, lastne božanske narave, poroke Amorja in Psihe, do katere naj bi prišla moški in ženska. Za to morata preseči strahove; vztrajati pri Dimitrosu (nedotaknjenem iz peči), pogoltniti žeblje iz nasprotnih dlani, obiskati davno zapuščeno ljubezen v hiralnici. Se spopasti s prekletstvom izbire, se sprehoditi s Sylvio Plath ali Virginio Woolf ter mnogimi drugimi, pa se vprašati ali si prva ali druga in za kaj si dala svoje življenje. Zapustiti moraš sobo skupne hiše in si upati raziskovati širše; do vrta Getsemani, kjer te lahko izdajo, posilijo, a si upaš preko križanja in očiščenja, saj boš to izročil, podaril drugemu. Zrastel boš, ko se spoveduješ in jočeš, dokler tako ne zapolniš kozarca, da se ta ne razbije in razmoči tvojih grehov. Se spomniš, ko si bil-a galeb na ladji, dokler s čarovnijo nisi postal-a prava ženska, moški, iz vajinih duš se rojeva novo življenje, otrok. Pa spomin, ko si iz same trme vzel-a vampirski ključ, da si se lahko ljubil-a pod rožičevcem, kjer se je rodila svinčena teža ljubezni za vampirske prsi brez življenja. Potem le hočeš vzleteti, a pritrjena si na zemljo kot drevo, zajedaš se v zemljo in meso in dušo svojega dragega. Čeravno hočeš leteti, poženeš korenine do jame pračloveka, sključenega v položaj fetusa. Črpaš od tam nemoč. Nakar se ti zgodi videnje, kako se članu sveta za človekove pravice in nuni, ki je verjetno prej kaka agentka skrivne organizacije kot nuna, pod hudournikom Cedrona in povsem v osami rodi Jezus, poosebljena ljubezen in mir. Postaneš divja grlica, da v snežnem metežu priletiš vse do Rusije, v topel objem moškega, kot v Larini pesmi. Telepatsko se sporazumevaš, vse je res, ljubezen je onstran vsakršnega modela, konvencije, duša izstopa iz tvojega telesa do mesta, kjer se ne ugonablja niti kač, zla, ki se pari, ljubi do malih, neštetih demončkov – do popolnega zlitja duš. Na nebu je ognjemet, barve pa izginjajo, pa spet prihajajo in so tu zopet obrisi sobe, v kateri se je eksperiment pričel in sedaj končal, ženska in moški pa čakata ceno za uspeh zlitja. Mit o Psihe spisan z novim, liričnim peresom.
Ker je na dan, ko tole sestavljam »Svetovni dan poezije«, lahko smelo pripomnim, da resnično praznujem. Gre za vulkan metafor, ujemanja rim na drugi ravni, pesem romana in roman pesmi, odpoved formi, da je forma, oživljenje in zlivanje neživih struktur. Mojstrovina in mojstrski je tudi prevod Lare Unuk oz. izbor KUD Police Dubove.