Sumatra : leto na tropskem otoku
Žanr | potopisni roman, risoroman |
Narodnost | slovenska literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2022 |
Založba | Zavod VigeVageKnjige |
Ključne besede | Družbene razmere, Študentke, ženske v družbi |
Žanr | potopisni roman, risoroman |
Narodnost | slovenska literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2022 |
Založba | Zavod VigeVageKnjige |
Ključne besede | Družbene razmere, Študentke, ženske v družbi |
Katarina Šeme je prejela štipendijo za enoletni študij tradicionalnih umetnosti in kulture v Indoneziji. Ob prijavi si je izbrala drugo univerzo v drugem mestu na čisto drugem otoku, dodelili pa so ji majhen kraj Padangpanjang v zahodni Sumatri, za katerega je slišala prvič v življenju. V Džakarti so se zbrali študentje s celega sveta, tam je avtorica doživela prvi šok. Le študentje z njene univerze so morali pred nadaljevanjem študija podpisati pogodbo in sprejeti lokalna pravila o oblačenju in obnašanju. Kulturne in verske razlike so jo postavile pred velik osebni izziv. Mesto je bilo brez tople vode. Stanovanja, kjer so bili stanovalci ločeni glede na spol, pa so bila brez straniščne školjke, toaletnega papirja in tuša. Študentje niso smeli uporabljati javnih avtobusov niti voziti motornih vozil. Katarina se je s sostanovalko Ivono malce uprla sistemu in kupili sta motor. Z njim sta se po luknjastih cestah vozili na pustolovske izlete. Med semestrskimi počitnicami Katarino obišče fant in skupaj se prelevita v običajna turista in okusita delček eksotike otoka. Leto dni na Sumatri je pustilo avtorici globoke sledi, ki jih je prelila v izvrsten potopisni risoroman, prvi takšne vrste na slovenskih tleh.
Objavljeno: 07.03.2023 10:51:22
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:52:16
Intenzivna zelena barva bujnega rastlinja je kot vizualna magdalenica v meni budila občutke pomirjenosti.
Klanec.
Gozd.
Mir.
Tu sem se v Indoneziji počutila najbolj doma.
Ljubiti naravo je tako preprosto.
(str.266-267)