Navaden par

Navaden par je kratek roman italijanske pisateljice, v katerem Benjamin, po poklicu lekarnar, opisuje svoj zakon z ukazovalno, inteligentno in priljubljeno pisateljico otroških knjig Beatrice. Na videz veljata za navaden par, ki je uspešen in srečen, a v resnici notranje razpada. Medtem ko Benjamin ugotavlja, da je vedno bolj nesrečen, kljub temu, da se zaveda, da ima vse, se Beatrice trudi, da ga prepriča v prednosti družinskega življenja. “Navaden” par poči, ko se Benjamin začne uriti v odklanjanju in spregovori besedo “ne”. Začne z odklanjanjem majhnih stvari; najprej zavrne, da gre po pico, ki je na njihovem meniju večkrat na teden. Ko Beatrice večkrat zazna njegovo nasprotovanje in odločnost, česar ni vajena, vzame stvari v svoje roke in odpelje hčerko Marion na kratek dopust. Prepričana je, da bo mož v tem času izkusil samoto in premislil o nastalem položaju. Obenem mu prepove tudi telefonske stike z Marion, kar ga zelo prizadene. Prepričana je, da se bo Benjamin ustrašil in omehčal, naporno obdobje bo zbledelo in bo zopet kot je bilo- mož bo podrejen in ubogljiv. Vendar Benjamin se upre in postavi svojo svobodo in srečo v ospredje. V sebi čuti veliko željo po življenju, po kateri je tako hrepenel.