| Žanr | kratka zgodba, poučna kratka proza |
| Narodnost | italijanska literatura |
| Kraj in leto izida | Koper, 2019 |
| Založba | Ognjišče |
| Prevod |
Špela Pahor |
| Ilustracije |
Loretta Serofilli |
| Ključne besede | krščanske vrednote, Krščansko življenje, Krščanstvo, Legende, ljubezen do živali, skrb za živali, Svetniki, Svetniki zavetniki, Vrednote, Živali |
Avtorja Alberto Benevelli in Loretta Serofilli sta želela v tej knjigi ponuditi nekaj zgodb, ki pripovedujejo o izkušnjah prijateljstva in bratstva med svetniki in živalmi. Odločila sta se, da prvoosebne pripovedi zaupata živalim. Živali po njunem mnenju razumejo jezik svetnikov, otroci pa so vedno navdušeni nad zgodbami, v katerih nastopajo živali.
Med zbiranjem podatkov in pisanjem besedila sta opazila, da je veliko zgodb prepletenih z domišljijo, čeprav temeljijo na trdnih in jasnih zgodovinskih odkritjih. Otroci se preko teh zgodb srečajo s svetniki in odkrivajo njihov značaj, ki ga označujejo moč, zvestoba, nežnost, odločnost, iskrenost, nedolžnost in preprostost. Knjiga prinaša šestnajst zgodb, v katerih spoznamo sv. Antona, opata in zaščitnika živali, potrpežljivega sv. Karilefa, ki je dneve in noči v rokah držal svoj klobuk, da je lahko v njem gnezdila osatica, samica liščka, zdravnika za živali sv. Martina iz Porresa, sv. Frančiška Asiškega, ki je tako ljubil stvarstvo, da je želel živeti svobodno kot ptica in je premagal celo hudobnega volka… Podobno je sv. Romedij ukrotil jeznega medveda. Zgodbe pripovedujejo tudi o tem, kako so živali pomagale svetnikom, ko so se znašli v stiski, na primer sv. Serafinu, sv. Egidiju, sv. Roku, sv. Riti. Po zaslugi sv. Farailde je iz ponve skočila že pečena gos, sv. Anton pa je pridigal ribam, ker ga ljudje niso hoteli poslušati. Celo lačna mula je pokleknila pred njim, medtem ko se je njen gospodar izkazal za pravega osla. Srečamo se še s sv. Frančiškom iz Paole, sv. Gerasimom in sv. Janezom Boscom. Avtorja povesta tudi, na kateri dan se spominjamo teh svetnikov in kateri poklici ali stanovi so si jih izbrali za zavetnike, pa ob katerih prilikah se jim lahko priporočamo. Knjiga je nežna, duhovita, življenjska kljub pravljičnosti, v svoji preprostosti so očarljive tudi ilustracije. V začetku je tudi citat papeža Frančiška iz Laudato sii – Okrožnice o skrbi za skupni dom.
Prevod dela: La cerva, il topo, il cardellino. , Ilustr. na notr. str. ov., 1.000 izv.
Objavljeno: 19.05.2023 09:19:01
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:52:57
“Rešen sem! Spet sem na nogah! Ponovno sem močan! Lev! Lev, pripravljen vrniti se v življenje, tako kot vedno. Življenje, tako kot vedno? Ponovno pomislim na svojo ranjeno taco. Ne, mogoče je bolje iti za Gerasimom. Nikoli se ne ve, življenje je narejeno iz bodic!
Hodiva skupaj in prideva do samostana.
To je zelo čuden kraj, toliko miru je. Ljudje in živali živijo v slogi. Nihče ne zasleduje nikogar, nihče ne beži. Nihče ne lovi, nihče ni ulovljen. Nihče ne je drugega. Kaj se je? Vse tisto, kar dobrega pride iz zemlje. Predstavljajte si, da so mi postregli kumare, čičerko in solato. Meni, levu! A najbolj presenetljiva stvar je, da sem jih pojedel. In bile so dobre, všeč so mi bile!
Odkar mi je Gerasim odstranil bodico, sem ponovno rojen.
Tukaj so mi zaupali neko nalogo. Paziti moram na osla, ki vsak dan od reke prinaša v samostan mehove, polne vode.
Nekoč bi ga vsekakor raztrgal, zdaj ga ščitim. Kako sem se spremenil! Osel to ve in postala sva dobra prijatelja.
Toda delo zaščitnika oslov včasih postane dolgočasno.
Danes močno pripeka sonce. Prinaša toploto in zaspanost.
Dvakrat sem na vse pretege zazehal in zadremal v senci.
Zbudim se, priprem oči, jih razprem. Groza! Osel je izginil.
Na tleh so ostale sledi nekega človeka, morda trgovca z živalmi. Tat, malopridnež, podlež, ugrabitelj!
Tečem k menihom, prinesem novico, prosim pomoč za svojega prijatelja.
Ampak zakaj me tako gledajo? Kaj so ti strogi pogledi?” (str. 90)
in nato