Elizabeth Strout nam je v prvem delu (Olive Kitteridge) tako zelo približala samosvojo Olive, da je nadaljevanje več kot dobrodošlo. Tudi roman Ponovno Olive je sestavljen iz trinajstih zgodb. Vse povezuje večja ali manjša prisotnost glavne akterke. Starost ji ne omaje odločnosti, da vsakomur pove, kar mu gre. Tudi sama s sabo ni prizanesljiva. Življenje v malem mestu ni tako zelo enolično, kot se zdi na prvi pogled. Olive mimogrede pomaga pri (prehitrem) porodu, ponovno se trudi, da s sinom in njegovo družino vzpostavi pristni stik, ampak ji to (ponovno) ne uspe … Razveseli pa se drobnih stvari, takšnih, ki se jim je vedno odrekala – na primer čisto preprostega ugodja po dobro opravljeni profesionalni pedikuri. Svet brez Olive enostavno ne bi bil več isti. Njena surova odkritost in čudenje nad spreminjajočim se svetom zaboli, obenem pa je obliž na naše, morebitno podobne, pomisleke in dileme.
Objavljeno: 13.09.2023 14:48:23
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:54:00