V požaru svetov : Ivo Andrić, zgodba evropskega življenja

V požaru svetov Michaela Martensa je življenjepis Iva Andrića, a nas najprej temeljito seznani Bosno po Avstro-Ogrski okupaciji. Prav tam je bil sprožen prvi od požarov evropskega 20. stoletja. Pripoveduje zgodbo pisatelja, ki je kot edini Jugoslovan leta 1961 prejel Nobelovo nagrado za literaturo in jo vključuje v kulturnozgodovinski evropski kontekst. Zanimivo je, da sta bila tisto leto za nagrado predlagana dva Jugoslovana, poleg Andrića še Miroslav Krleža. Po Martensovem mnenju Andrić ne pripada le Bosni ali Jugoslaviji, njegov pomen je širši. Pisal je o rodnem Višegradu, Travniku in Bosni v turških časih, a njegova literatura nikakor niso le zgodovinske zgodbe. Zanimale so ga večne teme in v svojih literarnih delih je gradil odnos do njih. Njegovi romani se po vsej Evropi še vedno prevajajo in ponatiskujejo. Knjiga ni literarno zgodovinska razprava, več pozornosti posveča kontektsu in času v katerem je Andrić živel. Martens Andriča izvzema iz primeža ideologij, ki so si ga prilaščale. Knjiga je bila deležna živahne polemike v Nemčiji, na Hrvaškem, v Srbiji in Bosni in Hercegovini. Prevajalka v spremni besedi poudari, da »so Andriću, ki je bil bolj kot čemurkoli drugemu zavezan ideji enotne Jugoslavije, podtaknili sokrivdo in soodgovornost za njen propad.« Andrić ni bil le pisatelj, uresničil je dve uspešni karieri, bil je tudi diplomat, ki je služboval vsaj v pol ducata držav. Omenimo le še, da je bil v letih 1939-1941 veleposlanik Kraljevine Jugoslavije v Berlinu. Tekst ni literarno delo, a smo se vseeno odločili, da o njem pišemo, saj govori o izjemni osebnosti in avtorju katerega dela, zlasti kratka proza, nas pri branju zaznamuje za vse življenje. Takšna je naša bralna izkušnja. Vznemirljivo branje!