Marion Poschmann je uveljavljena nemška avtorica, ki se tako v poeziji kot v prozi zelo pogosto posveča naravi. To velja tudi za esej O listju (v izvirniku Laubwerk), za katerega je leta 2021 prejela nagrado Wortmeldungen. Tema kratkega besedila so drevesa in naš odnos do njih. V uvodu nas avtorica odpelje v Novo Anglijo, Kanado in Japonsko, kjer je občudovanje jesenskega listja del turistične ponudbe, medtem ko v Evropi iz tega “ne delamo pompa”, čeprav tudi tukajšnji listnati gozdovi vsako leto znova uprizorijo igro barv. Iz gozdov nas avtorica odpelje v mesta, v katerih ljudje in drevesa sicer že od nekdaj sobivamo, vendar to sobivanje nikakor ni enakovredno, saj so vedno drevesa tista, ki se morajo prilagajati in umikati ljudem. To se kaže v sekanju dreves, ki na ta način delajo prostor novim cestam in stavbam, saj se v kapitalističnem svetu “prostor ves čas oža”, in nadomeščanju starih sort z novimi, odpornejšimi na spreminjajoče se podnebje. V nadaljevanju avtorica razmišlja o vlogi narave v umetnosti in povezavi med njima. Poziva nas, naj svojo pozornost ponovno usmerimo k stvarem, ki se nam običajno zdijo samoumevne in morda celo nepomembne, ki so na pogled majhne, a nas delajo velike, saj nas napolnijo in pripravijo do tega, da (ponovno) najdemo stik ne le z drugimi živimi bitji, temveč tudi s sabo. To lahko dosežemo tako z opazovanjem dreves kot s pomočjo umetnosti – tudi s prebiranjem literarnih umetnin, med katere sodi gotovo tudi esej Marion Poschmann. Knjižica poleg eseja vključuje intervju z avtorico ter spremni besedi Christine Lötscher in Tanje Grmovšek.
Objavljeno: 25.09.2023 13:41:24
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:54:08