Točka brez vrnitve : okrog sveta z ultralahkim letalom

Točka brez vrnitve je netipičen potopis. Tako, kakor je tudi let okoli sveta z ultralahkim letalom netipično potovanje. Matevž Lenarčič, biolog, fotograf in pilot nas popelje na pot okoli sveta z dramatičnim sedanjikom, potovanje pa spremljajo razmisleki, ki presegajo kontekst leta. Smiselno se prepletajo z opisanim dogajanjem in razgledom, kakor da bi nastajali sproti.
V knjigi je popisana pot, ki jo je Lenarčič preletel leta 2016, v sklopu projekta Green light world flight, za katerega je opravljal meritve črnega ogljika. Črni ogljik je poimenovanje za trde delce, ki nastajajo pri izgorevanju ogljičnega goriva in so eden glavnih vzrokov segrevanja ozračja, poleg tega pa so tudi prikrita zdravstvena grožnja.
Besedilo ima paralelno strukturo: prvi pripovedni tok je potopisen, avtor opisuje kraje, nad katerimi leti, in težave, s katerimi se srečuje. Te težave so praktične narave – ni vedno lahko priti do goriva, včasih so pogoji za letenje zelo naporni, kremplji birokratskih ovir pa segajo vse do neba. Zlasti slednji so pogosto velik izziv in dobra lastnost globalizacije je, da lahko pilotova ekipa birokratske zaplete rešuje kar od doma.
Drugi tok ni pripoveden, temveč esejističen in se od preostalega teksta loči tudi po drugačni pisavi. V njem se prepletajo različni razmisleki, npr. o smislu in čaru letenja, ko avtor išče odgovore, zakaj pravzaprav sploh leti: je to občutek brezmejne svobode, odvisnost od letenja ali le beg pred rutino? Zagotovo pa je letenje primerno za filozofske razmisleke, saj omogoča distanco in celostni pogled na probleme – v vsakdanjem življenju tam spodaj je namreč vsakdo ujet v svoj mehurček. Od zgoraj je možno videti lepoto in videti tudi, da je ogrožena. Ogrožena od pohlepa, ki je osrednji motiv razmišljanj, saj je prav pohlep tisto gonilo, ki žene človeštvo proti točki brez vrnitve. Po planetu, ki je le eden, se razrašča pandemija pohlepa in ga duši, sistem, v katerem živimo, pa ni vzdržen. Če želimo preživeti, bo potrebno spremeniti sistem vrednot, saj je človek tisti, ki potrebuje Zemljo in ne Zemlja človeka.