| Žanr | biografski roman, zgodovinski roman |
| Narodnost | slovenska literatura |
| Kraj in leto izida | Ljubljana, 2023 |
| Založba | Družina |
| Ključne besede | Krščanstvo, Svetopisemske osebe, Svetopisemske zgodbe, Zgodovinski roman |
Sveto pismo je, knjiga knjig in besedila v njej so kanonska. Temu ustrezno so opisane tudi osebe ter njihova življenja. Vse to pa iz navedenih razlogov pogosto deluje vzvišeno in odmaknjeno od realnega življenja današnjega časa, dokler …
V pričujočem romanu je avtor iz celotne svetopisemske zgodbe izbral lik tempeljskega služabnika Malha. Ta je v skupini služabnikov po nalogu velikega duhovnika Kajfa v vrtu Getsemani ujel Jezusa. V Svetem pismu je Malh na kratko omenjen kot tisti služabnik, ki mu je apostol Peter ob tem dogodku z mečem odsekal uho, Jezus pa ga je nato ozdravil. Kaj se je z njim dogajalo nato, Sveto pismo ne omenja več. In tu vstopi avtor z romanom. Malha nam predstavi kot slehernika, tedanjega ali če hočemo videti širše, lahko tudi sedanjega časa. Malh je poročen z Rebeko, ki naključno pride ob poti, po kateri vodijo Jezusa na križanje. Dogodek in srečanje z Jezusom je Malha in Rebeko zaznamoval v vsem bistvu njunega nadaljnjega življenja, ki ga spremljamo skozi dneve takratne pashe – judovske velike noči. Malh nenadoma ni več neznana oseba iz Svetega pisma, pač pa navaden človek postavljen pred dileme vsakdanjega življenja.
Roman je napisan tekoče. Vanj so spretno vključeni citati iz Svetega pisma, ki v življenjskih situacijah, ki jim sledimo skozi Malhove in Rebekine poti, nenadoma delujejo tako živo in blizu.
Objavljeno: 19.10.2023 11:30:14
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:54:18
Ploščad pred rimsko trdnjavo so kmalu popolnoma zapolnili. Tesno ob Jezusu si stali Eleazer in dva služabnika. Poveljnik Menelaj se je ozrl po svoji četi in rezko ukazal. »Po dva in dva med ljudi! Veste, kaj je vaša dolžnost!« Služabniki in stražarji so se zrinili med vse večjo množico. Skupina velikih duhovnikov, farizejev in pismoukov je ostala spredaj, v bližini nekoliko dvignjenega podija, ki ga je varovala romska straža. Hrup je vse bolj naraščal. Poveljnik rimske straže je že hotel poklicati na pomoč legionarje, ko se je na vhodu prikazal rimski prokurator Poncij Pilat. Videlo se je da je nejevoljen, da ga drhal že takoj zjutraj vznemirja. Zagledal je zvezanega človeka in vedel, kaj ga čaka. Moral bo soditi: »Če že moram, naj bo to čim hitreje,« si je rekel ter pokazal nezadovoljen , a hkrati vzvišen obraz oblastnika, ki odloča o usodi ljudi v imenu rimskega senata. Ujetnika so prignali predenj. (s.49)
in nato