Posuj se s pepelom vaših očetov

Kaj se zgodi, ko se sprta naroda začneta spet pogovarjati? Kakše stare rane se odprejo, katere družinske travme se morajo obdelati, za katere kolektivne odgovornosti se je potrebno opravičiti? In koliko malih zgodb, vseh njihovih preobratov, (ob)žalovanj in pojasnjevanj sestavlja določeno zgodovinsko situacijo?
Mlada prekmurska pisateljica se v romanu Posuj se s pepelom vaših očetov ukvarja s posledicami druge svetovne vojne na Poljskem. Ko kancler Zvezne republike Nemčije, Willy Brandt 25 let po koncu vojne poklekne pred Spomenikom herojem Varšavskega geta, vzbudi zelo različna mnenja, odvisno od osebnih zgodb posameznikov.
Ko sem prvič zapisala svoje misli o knjigi, ne zgornje, temveč čisto druge, in jih potem prebrala, sem se zamislila. Toliko kritik, knjiga pa vendarle ni slaba in tu se ukvarjamo z dobrimi knjigami. Kaj je v njej dobrega? Močna tema, ki se tiče vseh, zanimivi junaki, osredotočenost na en dogodek, stopnjevanje napetosti s postopnim razkrivanjem preteklosti.
Knjiga je dobra, ni pa odlična. Kako naj mlada avtorica postane dobra pisateljica? Tako da piše, čim več, in se bere, še več ter se o njej pogovarja. Zato jo preberite. (Kaj je bilo v mojem prvem zapisu, povem v argumentirani debati, ko se srečamo.)