| Žanr | avtobiografski roman, biografski roman, zgodovinski roman |
| Narodnost | italijanska literatura, judovska literatura |
| Kraj in leto izida | Ljubljana, 2013 |
| Založba | V. B. Z. |
| Zbirka |
Tridvaena |
| Prevod |
Vasja Bratina |
| Ključne besede | Družina, Italijani, Judje, Zgodovina |
V romanu, ki je v izvirniku izšel leta 1963, spoznamo italijansko družino Levijevih iz Torina. Oče Giuseppe je judovskega porekla, rojen v Trstu, mati Lidia pa krščanskih korenin. Oba sta odkrito protifašistično usmerjena in kritična do trenutnega režima, v katerem vse večjo veljavo pridobiva Mussolini. Čas težkih vojnih in povojnih let postavlja na preizkušnjo njihov vsakdanjik. Levijevi so izobražena meščanska družina in se gibljejo v družbi vplivnih ljudi tedanjega časa iz politične in intelektualne sfere.
Oče je po poklicu zdravnik, anatom in histolog, pomemben predavatelj in mentor treh (takrat še bodočih) Nobelovih nagrajencev. Sicer vzkipljiv, svojeglav in zelo močne volje, a tudi hudomušen in prisrčen. Zanimivo nasprotje je njegova žena Lidia, mila, a polna življenja in vedno jasno izraža svoja mnenja.
Enako heterogenih značajev so tudi njuni otroci. Najstarejša Paola se zanima predvsem za umetnost in literaturo. Kasneje se poroči z moškim iz znane industrijske premožne družine. Gino je najstarejši sin, priden učenec, resen in mirnega značaja. Oče Giuseppe ga ima odkrito najraje. Skupaj si delita ljubezen do pohodov v gore. Gino kasneje postane konspirator. Kmalu se mu pridruži tudi mlajši Mario, ki pa ga med prevažanjem protifašističnih letakov v Švico kmalu ujamejo, zato se zateče v Francijo in živi v Parizu. Najmlajši od sinov je Alessandro. Šola ga nikoli ni zanimala, niti odkrito ne izraža svoje politične usmerjenosti, a ima veliko prijateljev med konspiratorji. Postane uspešen zdravnik.
Najmlajša pa je Natalia, ki je pravzaprav pripovedovalka celotne zgodbe. O njenih značajskih lastnostih izvemo zelo malo, nekoliko bolj se nam razkrije v obdobju svoje odraslosti, oziroma v času po poroki z Leonejem Ginzburgom – urednikom, pisateljem, novinarjem, profesorjem in protifašističnim aktivistom. V času svojega odraščanja pa se nam prikazuje zgolj kot zunanja opazovalka dogajanja v družini, včasih bralec dobi občutek, da se počuti izključena iz njihove rutine.
Sicer pa sledimo opisu vsakdanjih pogovorov, navad in internih fraz družine. Avtorica dogodke niza kot bi na papir pisala svoj tok zavesti, a vendar je dogajanje smiselno povezano v celoto. V intimno dogajanje v družini je odlično prepleten oris družbenega dogajanja v Italiji v takratnem času.
Objavljeno: 28.11.2023 09:24:31
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:54:34
Očetu so bila občasna potovanja na kongrese zelo všeč in rad se je srečal z biologi, razpravljal z njimi in se obenem praskal po glavi in hrbtu ter v veliki naglici vlekel za sabo po mestih mojo mater, ki se ni smela ustaviti v galerijah in muzejih. Prav tako je rad bival v hotelih, le da se je zbudil že navsezgodaj in je bil vedno sestradan. Dokler ni pozajtrkoval, je bil grozno slabe volje. Nemirno je krožil po sobi, pogledoval ven, oprezal za prvim jutranjim svitom. Ko je bila ura končno pet, se je obesil na telefon in kriče naročil zajtrk: “Deux thes! Deux thes complets! Avec de l’eau chaude!” Ponavadi so mu pozabili prinesti ‘l’eau chaude’ ali marmelado, saj so natakarji ob tisti uri še napol spali. Ko je nazadnje dobil vse, je pogoltal zajtrk, marmelado in ‘brioches’, nato pa zbudil mojo mater: “Lidia, pojdiva, pozno je že! Pojdiva si ogledat mesto.”
(Str. 103)
