| Žanr | potopis, potopisni roman, spomini |
| Narodnost | angleška literatura |
| Kraj in leto izida | Preserje, 2019 |
| Založba | Aktivni mediji |
| Prevod |
Jolanda Blokar |
| Ključne besede | Brezdomci, Doživljanje bolezni, Hoja, Moški in ženske, Narava, Pohodništvo, življenjske spremembe |
Zakonca Winn sta praktično čez noč postala brezdomca. Finančni neuspeh in dolgo pravdanje na sodišču sta jima vzela dom in vse njune prihranke. Na vrh vsega Moth zboli še z neozdravljivo boleznijo. Zdravniki mu svetujejo, da naj počiva in da naj bo previden pri hoji. Nekaj časa sta Raynor in Moth kot brezdomna brodolomca vedrila pri prijateljih, potem pa sta se odločila, da bosta prehodila angleško obalo. Podala sta se na Jugozahodno obalno pot, ki s svojimi nekaj več kot 1000 kilometri velja za najdaljšo označeno pot v Veliki Britaniji. V nahrbtnika sta spakirala najnujnejše, šotor pa je postal njun novi dom. Divje kampiranje na robu pečin in pičla hrana sta na njiju delovala zdravilno. Narava je bila njun varen kotiček. Življenje se jima je počasi ponovno pričelo postavljati na noge.
Objavljeno: 29.01.2020 09:54:54
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:40:30
Samo nekaj je bilo resnično, zame bolj resnično od preteklosti, ki sva jo izgubila, ali od prihodnosti, ki je nisva imela: če eno nogo postavim pred drugo, me pot vodi naprej, in steza, pogosto nič širša od čevlja, je postala moj dom. Ne le hlad v zraku, vse nižje sončevo obzorje, teža jutranje rose ali malodušni klici ptic, tudi nekaj v meni je menjavalo letni čas. Nisem se več trudila in se borila, da bi spremenila nespremenljivo, nisem se živčno oklepala življenja, ki ga nisva mogla obdržati, ali se jezila na avtoritarni sistem, ki je preveč zbirokratiziran, da bi videl resnico. vedela sem, da se je vame zalezel nov letni čas, mehkejši letni čas sprijaznjenja.
(str. 235-236)
in nato