Miha Šalehar

Notranji pir ali kako se prepiti do konca : priročnik za rekreativne pivke in pivce z dvomi

4,4

(8)

Žanr	avtobiografski roman, spomini
Narodnost	slovenska literatura
Kraj in leto izida	Ljubljana, 2023
Založba	Mladinska knjiga
Ključne besede	Alkoholizem, Družabno življenje, Odvisnosti, Osebna doživetja, Osebna rast, Pivo, Samopodoba, Spomini, Spremembe, Življenjski stil

Število strani

221

7-8 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Poišči podobne knjige... Poišči druge knjige tega avtorja...

Lahkotna

Zahtevna

"Alkohol je brozga, ki sužnjem pomaga verjeti, da smo svobodni."

Miha Šalehar je radijski voditelj in kolumnist, vedno bolj pa se uveljavlja tudi kot knjižni avtor. V tretji knjigi z domiselnim naslovom (ki ga je baje uporabljal že v svojih oddajah), opisuje svoje več kot tridesetletno popivanje. Alkohol je družbeno sprejemljiva droga, lahko je dostopen, poceni in globoko ukoreninjen del slovenske folklore. Sprašuje se, zakaj smo tako radi pijani in zakaj neprestano bežimo pred samim sabo. Opazka hčere in priznanje samemu sebi, da “ne pije več on piva, temveč pivo pije njega”, sta bila povod za postopno spremembo življenjskega stila. Pravi, da je (bilo) težko, a se bitko da dobiti.
Odlična, jezikovno bogata, iskrena, “šaleharsko” humorna, obenem pa izjemno globoka in osebna izpoved. Glede na to, da smo Slovenci “mokra družba”, knjiga marsikomu nastavlja ogledalo.

Prispeval(a): Maja Car Marn, Mestna knjižnica Ljubljana

Objavljeno: 17.01.2024 12:21:24
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:54:38

Proti koncu moje mokre epohe življenja sem lahko gobezdal praktično z vsakim o vsem, samo da bi ustvarjal vtis, da ne pijem, ampak se družim. Večkrat sem se znašel v situacijah, ki so spominjale na psihiatrijo. V kaki krčmi smo žejni naključni znanci govorili drug čez drugega; čutili, da si gremo na živce; vedeli, da si nimamo kaj povedati, pa se vendar nesebično ponujali drug drugemu na uslugo. Samo še za eno rundo. Samo da pozabimo. Da skupaj pozabimo drug drugega. Za kozlat! Neverjetno je, kako boleča je lahko takšna osamljenost, četudi si ves čas obdan z ljudmi. Sam sebi se gnusiš, kajti prej ali slej spoznaš, da lahko nategneš ves svet, le sebe ne moreš. Ti vidiš. Ti veš. Ti si zraven. Sebi se zlažeš. (str. 94)