Tudi v najnovejšem Podstenškovem romanu bomo bralci dobili vse, po čemer je avtor prepoznaven že od prvenca Dvigalo naprej: literarne osebe postavi v nenavadno življenjsko situacijo pred etično dilemo in nato z dinamiko medosebnih odnosov razkriva in razvija posebnosti vsake literarne osebe, kar je podprto z zgodbo z nepredvidljivimi zasuki in vedno več pristnega neprisiljenega humorja. Tokrat sta v središču dogajanja dve slovenski družini. V prvi štiričlanski družini (starša in dva odrasla sinova) je sprožilec trka med družinskimi člani cestno trčenje sredi noči, ki ga povzroči mlajši brat Peter. To je temeljna zgodba knjige, razvije in konča se v eni sami noči (v kateri se oba brata občasno vračata v otroštvo), njena poglavja so šteta z rimskimi številkami. Izhodiščni problem druge družine je, kako naj trije odrasli otroci (sin in dve hčeri) poskrbijo za dementno ovdovelo mamo in družinsko hišo. Osrednji zgodbi sta prepleteni z življenjskimi zgodbami družinskih članov in dojemanjem medosebnih odnosov znotraj družine. Tokratni roman je avtor zastavil zelo širokopotezno, je nekakšen prerez slovenske družbe več generacij in socialnih okolij v malem. Socialno ozadje literarnih oseb je raznoliko, ena družina je podeželsko-kmečkega porekla, druga družina je pravniško-zdravniška z meščanskimi podjetniškimi predniki. Širok je tudi časovni okvir romana, kljub temu, da se nosilna zgodba odvije v eni sami noči pripovedovani čas seže daleč v preteklost družin in celo v oddaljeno prihodnost. Raznolik je življenjski smisel literarnih oseb, osebe imajo različen družinski stan: (večkrat) poročeni, ločeni, samski … Veliko je tudi tipično slovenskih motivov (npr. vojna za Slovenijo, obvezna gradnja hiše, prevladujoča materialistično naravnana mentaliteta …). Poleg osrednjega motiva odnosov med sorojenci in (kulturno pogojenih) družinskih medosebnih odnosov roman bralcu v razmislek ponuja številne teme (neizpolnjene ambicije, želja ugoditi staršem, očetovstvo, partnerska razmerja, družbena vloga spolov, zakonsko življenje, odrasel pogled na lastno otroštvo …) Bogata vsebina je organizirana do bralca zelo prijazno, že pred prvim poglavjem nas pričaka shematični prikaz literarnih oseb in njihovih medsebojnih razmerij. Osrednja zgodba je tudi grafično poudarjena (drugačen font črk). Jezik je naraven in živ, začinjen takrat, ko to zahteva karakterizacija oseb, pripoved napeta, z dovolj nepredvidljivimi zasuki in razvojem oseb, da besedilo ohranja bralčevo radovednost. Posebnost pripovedi je glas vsevednega pripovedovalca na koncu posameznih poglavij, ki komentira dogajanje iz svoje širše perspektive. Roman, ob katerem bomo ugotovili tudi to, da izmišljena resničnost ni stvar naših otrok, pač pa naših babic, da eden od dveh sinov ni obravnavan kot rezerva samo v kraljevih družinah in da v slovenski književnosti 20-ih let 21. stoletja nastajajo dela, ki v ubesedovanje resnih tem mojstrsko vnašajo neprisiljen humor. Delo, ob katerem se bomo tako nasmejali kot zamislili.
Objavljeno: 03.01.2024 22:40:33
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:54:58