Vsako poletje zatem
Žanr | ljubezenski roman |
Narodnost | kanadska literatura |
Kraj in leto izida | Tržič, 2023 |
Založba | Učila International |
Prevod |
Petra Brecelj |
Ključne besede | Jezera, Ljubezen, Odraščanje, Prijateljstvo |
Žanr | ljubezenski roman |
Narodnost | kanadska literatura |
Kraj in leto izida | Tržič, 2023 |
Založba | Učila International |
Prevod |
Petra Brecelj |
Ključne besede | Jezera, Ljubezen, Odraščanje, Prijateljstvo |
S svojim prvencem je nagrajena kanadska novinarka in urednica Carley Fortune brez dvoma uspešno zaplavala v literarne vode. Osrednja protagonista romana sta Persephone Fraser (Percy), ki je tudi pripovedovalka zgodbe, in Sam Florek. Njuna zgodba se začne, ko se pri trinajstih letih spoznata v Barryjevem zalivu, v kanadskem Ontariu. Nekoliko nenavadno mestno dekle Percy in njena starša prihajajo tja preživljat počitnice v družinsko počitniško kočo. V sosednji hiši živi lastnica poljske restavracije, vdova Sue in njena najstniška sinova, starejši samozavestni Charlie in mlajši nerodni Sam. Med ljubiteljico grozljivk Percy in Samom, ki za hobi prebira medicinske učbenike, se hitro splete trdna vez. Drug drugemu postaneta oseba, zaradi katere se počutiš videnega in varnega. Njun prijateljski odnos iz mladostne zagledanosti s pordelimi lici potihoma zraste v nekaj več. Šest poletij sta neločljiva, zaradi nekaj napačnih odločitev obeh, pa se nit, ki ju veže, grobo strga. Po dvanajstih letih se znova srečata, na voljo pa imata le en vikend, da obnovita svoj odnos.
S spretnim prepletanjem sedanjih dogodkov s preteklimi spomini, avtorica sledi čustveni poti Percy in Sama ter tako ustvarja napetost in bralca ves čas drži na trnih.
Objavljeno: 22.01.2024 13:15:53
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:55:09
Zmedenega obraza se zasuka. Njegove oči so barve jasnega modrega neba kakor vedno, vendar veliko je drugačnega. Robovi njegovih ličnic in čeljusti so ostrejši, koža pod njegovimi očmi pa je obarvana vijoličasto, kakor da se mu spanec že nešteto dni izmika. Njegovi lasje so krajši, kakor so bili včasih, ob straneh kratko pristriženi in samo malce mlahavi na vrhu, njegove roke pa so krepke in žilave. Pri osemnajstih letih je bil lep, ampak odrasli Sam je tako poguben, da bi lahko zajokala. Zamudila sem, kako je postal to. In žalost ob tej izgubi – ker nisem videla, kako je Sam odrasel v tega moškega – je kot pest, ki mi stisne pljuča. (str. 51)