Moby Dick ali Kit
Žanr | pustolovski roman |
Narodnost | literatura ZDA |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2022 |
Založba | Beletrina |
Ključne besede | 19. stoletje, človek in živali, Kiti, Kitolov, Morje, Pomorščaki |
Žanr | pustolovski roman |
Narodnost | literatura ZDA |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2022 |
Založba | Beletrina |
Ključne besede | 19. stoletje, človek in živali, Kiti, Kitolov, Morje, Pomorščaki |
Roman Moby Dick ali kit je bil prvič objavljen leta 1851 in velja za eno najboljših klasik v zgodovini ameriške književnosti, a pri nas v Sloveniji se nikdar ni prav dobro obnesel. V knjižnicah ga najdemo na policah med pustolovskimi romani za mlajše bralke in bralce. Sodobni bralci pogosto občudujejo njegovo globino in njegov edinstven pripovedovalni slog, ki združuje pustolovščino, filozofijo in alegorijo. Roman je znan po svoji bogati simboliki, filozofskih temah in temeljitih analizah kita kot živali, njegovih seciranjih in drugih bioloških obravnavah. Melville se prav tako poglobi v kompleksne metafore z ritmičnimi stavki, vključno s simboliko belega kita kot utelešenje moči narave in boja med dobrim in zlim. Knjiga je kot neke vrste ketološko prežeta Seinfeldova epizoda. Razen zgodnje vzpostavitve odnosa med Ishmaelom in Queequegom in razpleta v zadnjih, z akcijo nabitih poglavjih, se kaj dosti ne dogaja. Tu je nekaj jadranja in nekaj interakcij z drugimi ladjami ter kiti, a je vse skupaj predstavljeno precej rutinsko in prozorno. Zgodbo pripoveduje pomorščak Ishmael, ki se odloči, da bo šel na potovanje po vodah tega sveta. Mora se oddaljiti od ljudi in od družbe. Gre za boj človeka s samim sabo in za samopotrjevanje, ki ne gleda na vse okoli sebe in je za zadovoljitev lastnega ega pripravljen žrtvovati vse, tudi življenje, pa naj bo to njegovo ali njegovih tovarišev. Nehote se za primerjavo vlog žrtev in plenilcev ter vrednotenje moralnosti njihov dejanj ponuja roman E. H. Starec in morje. V premislek.
Objavljeno: 23.01.2024 13:21:10
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:55:09
Recite mi Ishmael. Nekaj let tega – koliko točno, ni važno – sem, ker je bil moj mošnjiček povsem ali skoraj prazen in ker ni bilo ničesar, kar bi me na kopnem v tistem trenutku pretirano zanimalo, pomislil, da bi malce pojadral naokoli in si ogledal morski del tega našega sveta. To je pač moj način spopadanja z zlovoljnostjo, način, kako poskrbim za svoj krvni obtok. (str. 29)