Knjiga

Knjiga je nastala, ko je avtor med študijem v Parizu delal kot asistent starejše slepe psihoanalitičarke in ji je, na njeno pobudo, poskušal razložiti zgodovino svoje družine. Med nastajanjem knjige je ugotovil, da je njegova “družinska kolobocija” še bolj zapletena kot zgodovina Poljske. Svoj družinski klobčič Łoziński razvozlava na zelo zanimiv način: v kratkih poglavjih, ki imajo naslov po posameznih predmetih, podoživlja posamezne ključne prizore iz življenja različnih družinskih članov. Bralec iz teh drobcev sestavlja tri glavne pripovedi: zgodbo avtorjeve družine po očetovi in mamini strani, življenje avtorja od otroštva do odraslosti in pripoved o nastajanju knjige. Vsako kratko poglavje se zdi kot koncentrat neke globoke in pretresljive življenjske izpovedi, ki jo avtor virtuozno podaja z navidezno lahkotnostjo in distanco, a v medvrstičju razkriva številne velike teme: ljubezenski trikotniki, zapuščeni otroci, vojne razmere, politična preobrazba Poljske, preganjanje Judov, izseljevanje intelektualcev v tujino, teža političnega režima, narodnostno mešane zakonske zveze, vojne razmere, psihično nasilje v razpadajočem zakonu, bolezen, nefunkcionalna družinska razmerja, odnosi med sorojenci razširjenih družin, samomor, trganje in ponovno vzpostavljanje ljubezenskih razmerij … Nize kratkih poglavij prekinjajo enostranski komentarji posameznih družinskih članov o avtorjevem pisanju o družini (grafično ločena od ostalega besedila z rahlo sivo obarvanimi stranmi), nekakšna “prijazna navodila”, ki jih avtor upošteva ali pa ne in tudi na ta način razkriva svoj dejanski odnos do posameznega družinskega člana. Posebna pripoved o tem, kako kolektivna zgodovina kroji individualne usode in hkrati močna osebna izpoved, v kateri je otrok prepuščen na milost in nemilost vrtincu medosebnih razmerij odraslih. Avtor je sociolog, prevajalec, fotograf in pisatelj. V slovenščino sta prevedena dva njegova romana (Reisefieber in Knjiga), oba je prevedla Jana Unuk.