Tomás Nevinson

Kaj bi se zgodilo, če bi Hitlerja ubili, preden se je odločil Nemčijo odpeljati na največjo morijo, kar jih pomni človeška zgodovina? Bi se morija vseeno odvijala tako, kot se je, ali pa bi jo predčasna Hitlerjeva smrt morda preprečila? Kako bi nemški pisatelj Fritz Reck-Malleczewen, ko je po spletu naključij naletel na obedujočega firerja v neki bavarski gostilni, preden je ta postal kancler, preobrnil tok zgodovine, če bi vanj izpraznil vsebino svoje nabite pištole? Ali je umor, če z njim preprečimo večje zlo, upravičen? S temi mislimi in dilemami je prepreden zadnji roman spod peresa španskega mojstra besede Javierja Mariasa, ki nas ponovno, kot že v nekaj njegovih predhodnikih, popelje v svet tajnih organizacij in služb, ki so bile pisatelju neizčrpen vir navdiha do samega konca njegovega ustvarjanja. A Marias ni bil zgolj poznavalec vohunske dejavnosti, bil je tudi jezikoven stilist, poznavalec človeške psihe in erudit, kar bralec zaznava ob prebiranju mnogih njegovih povedi in se k njim med samim branjem večkrat vrača, kot se vrača tudi k njegovim romanom, čeprav jih je že nekajkrat prebral. Roman Tomás Nevinson se močno naslanja na njegovega predhodnika roman Berta Isla, a se je avtorju zapisalo, da ga ne gre brati kot njegovo nadaljevanje, temveč ju je potrebno brati skupaj, kot nekakšen par. Kakorkoli se že boste zadeve lotili, vam pa lahko zagotovim, da bralni užitek v nobenem primeru ne bo umanjkal. Javier Marias je že za časa svojega ustvarjanja postal klasik, in ne dvomim, da bo med njimi tudi ostal.