| Žanr | družbeni roman, pikareskni roman |
| Narodnost | francoska literatura |
| Kraj in leto izida | Ljubljana, 2022 |
| Založba | Cankarjeva založba |
| Prevod |
Jedrt Maležič |
| Ključne besede | Družbene razmere, Družbeno okolje, Glasbeniki, Marginalne skupine, Subkultura |
Vernon se je kot prodajalec plošč gibal v samem središču glasbene scene; med prijatelje je štel vse sorte ljubiteljev takšnih in drugačnih zvrsti, pa tudi glasbenike – denimo poprockerja Alexa Bleacha. Po zaprtju prodajalne Vernon skoraj ne zapušča stanovanja, dokler ga obubožanega zaradi neplačevanja najemnine ne vržejo na cesto. V iskanju prenočišča se kot nekakšen pariški alternativni Leopold Bloom pomika od enega do drugega znanca, preživi pri vsakem dan ali teden, pri tem pa razkriva blišč in bedo pariških družbenih obrobij, različne obraze krize srednjih let in vse sorte odtenkov popkulturnega podzemlja – spoznamo denimo nekdanjo porneso, ekstremnega desničarja, transspolno priseljenko, klošarja … Med Vernonovim blodenjem po Parizu se izkaže, da prav Vernon poseduje dragocene videoposnetke nedavno preminulega Bleacha …
Vernon Subutex je v sočnem prevodu Jedrt Maležič trilogija, ki je enako zabavna kot pretresljiva in bralcu ne glede na poznavanje glasbene in alternativne scene ponuja srhljivo znane (četudi ne njemu lastne) izjave, razmišljanja in poglede na svet.
Roman je prejel tudi več literarnih nagrad (Anais-Nin, Landerneau in La Coupole).
Objavljeno: 21.03.2024 18:10:23
Zadnja sprememba: 10.10.2024 17:54:54
Muzika je bolana, ta tip je genialec. Gaëlle je vedno dobro zaupati. Na prvi pogled so bili vsi sumničavi, češ, kaj bomo s tem starim luzerjem, potem pa je povezal svoj iPod, pa ta model je bog, to je kot blagoslovljena voda za njegova ušesa. Zvočniki Klipsch bljuvajo Roda Stewarta, ta tip je usekan, vse si upa, ampak zadene v polno. On je Nadia Comaneci vseh plejlist. Od te žurke dalje bo on njegov hišni didžej. Red Bull in lajne koke, prihajajo trume punc. Nažgane so, lahke in vulgarne, točno take imamo radi ponoči. Neki kreten se skozla nad lončnicami. Kiko ga pograbi za ramo in mu na uho sikne “spizdi iz mojega fleta takoj mi spizdi stran samo spizdi” in tip nekaj momlja, ampak Kiko ga potiska proti vratom, ne da bi ga poslušal. Prezira luzerje, ki ne nesejo alkota. (1. del)
(str. 198)
in nato