Skozi šivankino uho

Pesniški prvenec Erike Primc je svojevrstno potovanje lirskega subjekta od metafizičnega nihilizma do obrata k Transcendenci. Ta prehod nakazujejo tudi naslovi poglavij: Izlupinjanja, Brazgotinjanja, Iskanja, Najdevanja. Pesniška zbirka na nek način simbolizira literarno pot od modernega pesništva (ki se večinoma napaja iz nihilizma) do postmodernih literarnih kreacij, ki po eni strani razstavljajo “velike zgodbe”, po drugi pa že sestavljajo pot do srečanja s seboj, z drugimi in z Drugim.
Kot je zapisal Andrej Lokar v svoji spremni besedi, “literarnozgodovinsko poezija Erike Primc ravno zavoljo svoje skrajne notranje dinamike tako formalno kakor vsebinsko odpira novo obdobje v slovenski poeziji”.
Religiozna oz. duhovna poezija pričujoče zbirke prinaša bogato in s pomeni polno bralno doživetje, ki se odpira v Presežno.