| Žanr | biografski roman, zgodovinski roman |
| Narodnost | nemška literatura |
| Kraj in leto izida | Celje ; Ljubljana, 2019 |
| Založba | Celjska Mohorjeva družba |
| Prevod |
Majda Strašek |
| Ključne besede | Apostolski očetje, Krščanstvo |
V romanu, ki ga je napisal raziskovalec življenja apostola Pavla, je bralcu ne neverjetno živ in slikovit način prikazana zgodba tega velikega človeka, ki je iz preganjalca kristjanov po srečanju s Kristusom na poti v Damask, nenadoma postal njegov veliki zagovornik in apostol poganov.
V romanu spremljamo življenjsko pot izdelovalca šotorov in farizeja, ki se po spreobrnjenju, srečuje z velikimi nasprotovanji in preganjanji njegovih dotakratnih somišljenikov – Judov. Zgodba, ki ji sicer fragmentarno lahko sledimo tudi skozi njegova pisma, objavljena v Svetem pismu, pred nami zaživi v vsej človeški veličini, njegovih potovanj, bežanja pred preganjalci, srečanj z nastajajočimi krščanskimi skupnostmi, srečevanj s sobrati, Lukom, Timotejem, Silo in mnogimi drugimi ter končnega potovanja v Rim, kjer se njegova življenjska pot »jetnika Jezusa Kristusa« konča pod mečem.
Zgodba, ki navdihuje in služi za razmislek o nekdanjih in sedanjih časih ter človeku, popolnoma predanem svojemu poslanstvu.
Objavljeno: 13.12.2019 08:44:44
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:40:19
Proti poldnevu dosežeta prava vrata. To je najožje mesto in resnično samo razpoka v mogočnem skalnem masivu. Na najožjem mesu, kjer si lahko po navadni deski prečkal sotesko, so Rimljani namestili med obema skalama prava železna vrata. Tam stražita dva rimska vojaka. Eden jima odpre velika vrata. Škripanje se zaradi bučanja gorskega potoka komaj sliši. Prijazna stražarja bi se rada pogovarjala s prvima popotnikoma v tej pomladi. To se zgodi zelo na kratko. Pavel jima pove, da je rimski državljan, toda rad bi hitro šel dalje.
Onstran vrat se pot vzpenja. Soteska se malo odpre in počasi prideta iz nje. V večernem soncu se pred njima odpre čudovita dolina. Pavel je zadovoljen. Do sem sta potrebovala dan manj, kot je računal. Postavita si majhen šotor, pojesta zgodnjo večerjo in ležeta počivat.
»In kako gre jutri naprej?« vpraša Sila in potegne čez glavo težko volneno odejo.
»Si videl gorsko verigo na obzorju?«
»Tam daleč v meglicah?«
»Točno, tam čez morava.«
In tako naslednje jutro nadaljujeta.
in nato