Klasik Dežele južne rože

Kot osrednji lik prevladuje modrec Zhuang Zi (369-286 pr. n. št), eden glavnih predstavnikov daoistične izkušnje. Skozi vse delo je opaziti močan poudarek na nezadostnosti konfucionizma nasproti daoizmu. Medtem ko sledilci Konfucija sicer sledijo moralnim zapovedim tradicije in jim je zato dobro na zemlji (primerjalno s 4. zapovedjo v Bibliji), predstavlja daoistični mojster prav lik človeka, ki ga moralne vrline orisujejo, čeprav se sam ne odloča po njih, ampak le po Dau, notranjem vzgibu, iz Duha samega. Zato je lahko družbeno na dnu, osebno pa svoboden in radosten. Modrost je podajana z iskrivimi zgodbami o daoističnih mojstrih in skrivnostno paradoksnimi dialogi, ki jih kot take dojemajo predvsem učenci, ki se v skušnjavi po razumski vednosti tam, kjer veje le Duh, izgubljajo v mojstrovi megli Daa. Daoistični mojster, za razliko od Konfucija, namreč svojim učencem ne postavlja zapovedi, temveč jih spravlja v obup s protislovnimi dejstvi, da bi končno le “obupali” in v praznem notranjem prostoru morda bili deležni tega, česar se ne da povzročiti; torej izkusili živo zakonitost Daa, ki je Dao sam.