| Žanr | esej |
| Narodnost | nemška literatura |
| Kraj in leto izida | Koper, 2019 |
| Založba | Ognjišče založniška dejavnost |
| Ključne besede | Božič, Duhovnost, Novo leto, Prazniki |
Prevod dela: Wilde Weihnachten.
Praznovanje, prazniki, svečanosti, vse smo stlačili v zapovedan protokol. In nas je začelo počasi dušiti. Ne samo, da si moramo na določen dan nadeti ustrezno oblačilo, okrasiti prostore, izmiti vsaj tisto nesnago, ki jo odplaknejo čistila in voda; celo naše razpoloženje naj bi postalo sinhrona pritiklina, pokorna zapovedim Tistega dne. V decembrsko – januarskih nanizkih se avtorica skuša osvoboditi kalupa zapovedanega. Predlaga tudi nam, da si prisluhnemo. Sebi, svojim iskrenim željam. Skozi kratke prigode doživimo advent v parkirni hiši, oktobrski božič, nebeški telefon, majske cimetove zvezdice, izvemo kdo je ukradel Jezuščka, spoznamo, da »življenje ni potica«. Nikoli ni prekratko, le pravilno moramo korakati po poti, ki nam je ponujena. Skozi nanizke se učimo umetnosti obdarovanja in sprejemanja. Morda ugotovimo še,da božič ne potrebuje razkošja ampak nas.
Objavljeno: 29.11.2019 14:01:40
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:40:08
Na severnonemškem radiu so prenašali intervju z ljudmi, ki imajo v dneh pred božičem še posebej veliko dela.Tako sem po naključju ujela tudi pogovor s prodajalcem smrečic. Seveda, je povedal, v adventu imamo daljši delovni čas, tako pač je v tem poklicu – saj se ve. So pa za to čez leto tudi mirnejša obdobja.
“In,” je proti koncu intervjuja radovedno vprašal novinar, “kakšno smrečico pa imate sami doma?” – “Ah, mi vzamemo vedno zadnjo, tisto, ki ostane…”
Zadnjo, ki ostane, ki je ni hotel nihče. Mislim, da tako zadenemo to, kar je mišljeno z božičem. Jezus gre do tistih, ki so na robu in izločeni, do tistih, ki so ostali, ki jih nihče ni hotel, ker niso dovolj sposobni, lepi, dobri. Jezus želi tiste, ki jih sicer ni hotel nihče drug. To je sporočilo Božiča.” str.72
in nato