| Žanr | fantastični roman |
| Narodnost | literatura ZDA |
| Kraj in leto izida | Ljubljana, 2019 |
| Založba | Mladinska knjiga |
| Prevod |
Sergej Hvala |
| Ključne besede | Fantastična bitja, Vojna, Zmaji (bajeslovna bitja) |
Ogenj in kri je roman, ki bo bralskemu občestvu nemara nekoliko olajšal brezkončno čakanje na šesti del Igre prestolov, s katerim kani George R. R. Martin zaključiti epsko sago, ki je pred platnice (in ekrane) prikovala tako rekoč ves svet. Kljub temu da je ob izidu dela obilica oboževalcev tarnala nad dejstvom, da bi Martin napravil modreje, če bi zavoljo oboževalcev serijo vendarle zaključil, preden bi se posvetil pisanju ostalih del, je Ogenj in kri knjiga, ki ji je vredno nameniti čas, ki ga zahteva od bralca. Slabih šeststo strani je bogato obloženih s podatki in spominja bolj na zgodovinsko kroniko kot roman in zelo natančno povzema dogajanje tristo let pred Igro prestolov. Zahodnje je bilo tedajci neenotno kraljestvo, v katerem so bile velike hiše v večnih bojih za nadvlado. Ogroženost pred sosednjimi kraljestvi je hipoma zamenjal strah pred grbom rdečega troglavega zmaja, ki bruha ogenj, emblema starodavnega targaryenskega rodu iz Valyrije. Kljub temu da Targaryeni niso bili najmogočnejša hiša tistega časa, je nadmoister Gyldayn, skozi roke katerega je Martin popisal njihova dejanja, porabil gore papirja. Gnale so jih sanje o nadvladi in volja po oblasti, ki se ji ni znal zoperstaviti nihče izmed mogočnežev Zahodnjega. Njihova vladavina je vladavina ognja in krvi.
Objavljeno: 28.11.2019 18:31:06
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:40:08
Pošla je še poslednja luč, in možje Črnega Harrena so stremeli v zgrinjajočo se temo, oklepajoč se sulic in samostrelov. Ko zmaja ni bilo na spregled, so nekateri bržda pomislili, da so bile Aegonove pretnje puhle. Toda Aegon Targaryen je z Balerionom poletel visoko v zrak skozi oblake, kvišku in kvišku, dokler ni bil zmaj le mušica na luni. Šele tedaj se je spustil, naravnost med grajsko obzidje. Balerion je na krilih, črnih kot katran, strmoglavil skozi noč, in ko so se pred njim prikazali mogočni harrendvorski stolpi, je besno zarjovel in jih zalil s črnim ognjem, prepredenim s črnimi plameni.
Harren se je hvalisal, da kamen ne gori, toda njegov grad ni bil narejen zgolj iz kamna. Les in volna, konopci in slama, kruh in sušena govedina in žito, vse se je vnelo. Iz kamna niso bili niti Harrenovi železnjaki. Smodeč se in kriče, so oviti v plamene tekali po dvoriščih ter cepali z obzidja in umirali na tleh pod njim. Če je ogenj dovolj vroč, razpoka in se tali celo kamen. Porečni gospodje na drugi strani obzidja so pozneje govorili, da so harrendvorski stolpi v noči žareli kot pet orjaških sveč … in tako kot sveče so se začeli sukati in taliti, po straneh so jim curljali potočki staljenega kamna.
(str. 21, 22)
in nato