Ne povej mami
Žanr | družbeni roman, realistični roman |
Narodnost | slovenska literatura |
Kraj in leto izida | Lenart, 2019 |
Založba | Kreativna Pika |
Ključne besede | 20. stoletje, Družba, Družbene razmere, Družina, Družinski odnosi, Izseljenci, Mariborčani |
Žanr | družbeni roman, realistični roman |
Narodnost | slovenska literatura |
Kraj in leto izida | Lenart, 2019 |
Založba | Kreativna Pika |
Ključne besede | 20. stoletje, Družba, Družbene razmere, Družina, Družinski odnosi, Izseljenci, Mariborčani |
Pero avtorice iz štajerskih logov je v svojevrstnem slogu orisalo Maribor sredi 20. stoletja. Boleča podoba mesta, ki nanj sploh ni več spominjala, je skladno z bralčevim nasmehom ponovno vstala iz pepela ter stopila na pot razcveta industrije, hlastajoč za boljšim jutri. Sredi tega je Cecilija Novak v svojem tretjem romanu razvila ljubezensko zgodbo »Prlečke« Jožefine in nenehno skrivnostnega Jakoba. Tek matere po šestih porodih, izgubi dveh sinov, razpeti med delom v tovarni, na njivi in skrbi za družino, spominja na krik po sreči, ki ga je Ivan Cankar umestil na klanec. Pasivnost, ki veje skozi neizprosne oči Jakoba, materina nemoč in razmere hitro poženejo sinove čez prag. Motiv izseljenstva s spretno vpletenimi historičnimi dejstvi je prikazan tako realno, da prepriča še tako mimobežne oči bralca. Drobci prleškega narečja, pridih tujine skozi nekaj angleških besed pa ustvarijo živ kontrast. Za temo brezupa se vendarle zasluti iskrica in na mizi se občasno znajde večji kos kruha, kot so ga bili vajeni. A česa se torej ne sme povedati mami?
Objavljeno: 21.11.2019 12:42:29
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:40:06
Draga mama, dragi vsi domači!
Sem živ in zdrav. V emigrantskem centru v Nemčiji so nas razvrstili v skupine.
Tiste s poklicem je bila pripravljena sprejeti Nova Zelandija. Odločil sem se zanjo. Ja, celo možnost izbire so nam ponudili. Velikanska ladja me je popeljala na ta konec sveta, kjer že spoznavam na novo odkrit svet pomorščaka Jamesa Cooka. Tukaj ni bilo vojne. Znašel se bom, ne skrbi, mama.
Vse vas lepo pozdravljam,
Rihard
Ob branju Rihardovih besed se je materina žalost pomešala s kančkom olajšanja. Saj ni vedela, kako daleč na drugem koncu sveta leži ta Nova Zelandija in kako je z vseh strani oblita z morjem. Še nikoli prej ni slišala zanjo. (str. 43)