Odprejo se vrata

Mladinska pisateljica Nina Mav Hrovat tokrat postreže z medgeneracijskim romanom o Ani, katere življenje izkušnja na otroški onkologiji ni definirala – to poglavje je za njo in vsa nadaljnja so karseda običajna; postala je socialna delavka, ima moža in dva otroka. Zaradi ponavljajočih se zdravstvenih težav se njeni obiski zdravnika zopet povečajo in ji obudijo spomine na dneve, preživete v bolnišnici – na preiskave, bolnišnično šolo, na dneve, ko ji ni bilo treba početi popolnoma nič, saj jo je bolnišnično osebje streglo z vseh strani, in predvsem na ljudi, ki jih je tam srečala ter si vsaj za hip delila z njimi isto usodo. Četudi je imela razmeroma dobro izkušnjo z bolnišnico, pa je ta vseeno vodila v nekaj izgub in z njimi povezano krivdo – poti se razidejo in nekatere ne vodijo na lepše, temveč tudi v svet odvisnosti;  tudi Anina družina pa morda ni tako “običajna”, kot se sprva zdi.

Kot ostale knjige zbirke Srebrne niti tudi to delo generacije povezuje tako vsebinsko, saj sledimo tokovoma deklice Ane in ženske Ane, kot tudi tehnično z večjimi črkami za lažje branje.