Briljantna domislica gospodične Šibata
Žanr | družbeni roman |
Narodnost | japonska literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2024 |
Založba | Beletrina |
Zbirka |
Žametna Beletrina |
Prevod |
Domen Kavčič |
Ključne besede | Japonci, Materinstvo, Nosečnost, Osamljenost, ženske v družbi |
Pričakovanje gospodične Šibata
Mlada gospodična Šibata cele dneve preživlja v pisarni podjetja za izdelavo kartonastih tulcev. Kot edini ženski v kolektivu ji pripadajo dodatne “ženske” zadolžitve. Kuhati mora kavo, pospravljati za sodelavci in biti vedno na voljo za nadurno delo. Nekega dne ji zaradi vseh naraščajočih pritiskov družbe postane slabo. V službi se zlaže, da je njena slabost posledica nosečnosti in njeno življenje naenkrat postane popolnoma drugačno. Na delovnem mestu so ji vsi pripravljeni pomagati, domov lahko odhaja pred koncem delovnega časa in končno Šibata spozna, kaj pomeni imeti prosti čas. Tega občutka ni pripravljena izpustiti, zato svoje igranje nosečnosti pripelje do popolnosti. Radovedni sodelavec Higašinakano, ki mu je resnično mar za Šibato in njenega otroka, kot vsiljivec vdira v njen vase zaprti, osamljeni svet. Leta 1988 rojena urednica ženske revije Emi Yagi v svojem romanesknem prvencu, za katerega je prejela nagrado Dazai Osamu za najboljši japonski literarni prvenec, skozi hudomušno, a trpko pripoved Šibate opozarja na pričakovanja družbe do žensk. Nosečnice so kot tiste, ki bodo nadaljevale človeštvo vredne več kot tiste, ki nimajo otrok in/ali partnerja, hkrati pa so nosečnice ukalupljene v stereotipni predstavi nemočnega bitja, ki mora počivati, jesti za dva. Navidezna nosečnost gospodične Šibata na bizaren (za japonsko sodobno leposlovje svojstven) način postane njen temelj identitete in bivanja. Stereotipe in pričakovane vloge, povezane s spolom, Šibata izkorišča, a avtorica pri tem ohranja nevtralen ton in njenih ravnanj ne postavlja pod etični drobnogled. Gre za izjemno aktualno delo, saj se kot družba nahajamo na kritični točki. Vse več samskih posameznikov ali partnerskih skupnosti se iz različnih razlogov ne odloča za otroka, zaradi česar so tarča vprašanj, začudenih pogledov in obsojanja. Uspešna kariera, srečna družina in urejen dom so slike, ki jih družba goji kot ideal. Če se cilji človeka od njih razlikujejo, se hitro znajde pod neusmiljenimi žarometi, kjer se mora zagovarjati za izbire v lastnem življenju.
Objavljeno: 28.05.2024 12:44:05
Zadnja sprememba: 24.07.2024 13:41:29
Zakaj bi se morala ukvarjati z ljudmi, ki hlinijo skrb zame, za mojo nosečnost, v isti sapi pa mi z osladnim nasmeškom po ovinkih postavljajo abotna vprašanja? Zakaj bi jih morala zabavati, jim ugajati? In zakaj je pot domov s takih zabav vedno tako temna in mrzla? Predvsem pa: zakaj je moja predsoba še temnejša, ko pridem s telovadbe, sama po mlatenju prazne slame in žvečenju prazne hrane v kavarni?
(str. 118-119)