Normalni ljudje

Sally Rooney, pisateljica mlajše generacije, je z romanom Normalni ljudje potrdila svojo ustvarjalno veščino z osvojenimi številnimi nagradami, med drugim za irski roman leta, deležen je bil tudi nominacije za Bookerjevo nagrado. Sledimo neobičajni vezi med Marianne in Connellom, ki se prične spletati v srednješolskih letih. Ona je samotarka, on priljubljen med sošolci, vendar obremenjen z mnenjem okolice, zato prekine odnos, ki sta ga dotlej skrbno čuvala zase. V času študija se njune poti ponovno križajo, vodijo vzporedno, harmonično, nato se spet oddaljijo, ob vzajemni privlačnosti pa sta venomer omahljiva v priznavanju resnejšega razmerja. Pripoved ne teče kronološko, vračanje v preteklost namreč pojasnjuje igro zbliževanja in ločevanja. Prijateljstvo med Marianne in Connellom kljub nekaterim nesporazumom ostaja neomajno ter zanju pomembna opora. Glavna protagonista sta namreč intelektualca, blesteča študenta, hkrati pa polna dvomov o lastni vrednosti. Psihološki portreti odstirajo občutek samote, odtujenosti in negotovosti. Mariannine rane iz otroštva se še poglabljajo z nezdravimi družinskimi odnosi in zgrešeno izbiro partnerjev, Connellova težnja po družbeni potrditvi ne prinese notranje izpolnitve. Vedno znova pa v skupni bližini čutita spokojnost, svobodo, takrat sta namreč pristna in brez ponarejanja kažeta svoj pravi obraz. Združena sta v »zaščitni opni«, do koder ne pride zunanji svet, med njima takrat vlada občutek popolne zaupnosti in varnosti. Branje priporoča tudi revija Guardian, ki je delo kot bodočo klasiko uvrstila na seznam 100 najboljših knjig 21. stoletja.