Skrite želje, nemirna potovanja

Roman je delo, v katerem se življenjske zgodbe štirih ljudi iz sodobnega Skopja prepletajo s fragmenti življenj približno 50-ih naključno izbranih ljudi iz različnih krajev sveta. Zgodb osrednjih literarnih oseb, mladega para Bistre in Martina, glasbenika Davida in poslovneža Pavla, ne spoznavamo v strnjeni kronološko linearni in prostorsko omejeni pripovedi. Zdi se, kot da avtor pred bralcem ustvarja kolaž možnosti sodobnega bivanja, v svojo pripoved lepi koščke trenutkov iz različnih življenj, ki so vredni pomnjenja, utrinki, ki posameznika določajo ali so se vanj posebno vtisnili. Med te drobne, večkrat zelo poetične in samostojno zaključene, odstavek, stran ali dve dolge pripovedi, avtor razprši daljše pripovedi iz življenja štirih protagonistov. Oba sklopa pripovedi ustvarjata zanimiv kontrast: če so zgodbe naključnih ljudi polne smisla, modrosti, dragocenih trenutkov, mini-razodetij, skoraj kratke meditativne zgodbe, pa iz zgodb protagonistov diha stagniranje, odtujenost od drugih in sebe, življenje po nareku splošnih pričakovanj, neizpolnjenost, samozatajevanje – iskrene želje ostajajo skrite. Od tu tudi naslov prvega dela celotne pripovedi: Skrite želje. Do preobrata vzdušja v zgodbah protagonistov pride v drugem delu celotne pripovedi, z naslovom Nemirna potovanja, kjer vse štiri literarne osebe na konstruktiven ali destruktiven način vzamejo svoja življenja v svoje roke.

Kljub svoji fragmentarnosti je pripoved strukturirana do bralca prijazno, odlomki iz zgodb osrednjih literarnih oseb so naslovljeni z imenom protagonista in oštevilčeni, pripovedi drugih oseb so označene z imenom in krajem pripovedovalca in imajo tudi samostojen naslov. Taka ureditev besedila omogoča, da (ponovno) beremo samo odlomke z življenjsko zgodbo izbrane osrednje osebe, tudi zgodbe drugih ljudi lahko beremo po spremenjenem zaporedju. Poigravamo se lahko tudi z iskanjem nakazanih povezav med protagonisti osrednjih zgodb.

Pripovedovalec je v pripovedih naključnih ljudi prvooseben, v zgodbah protagonistov tretjeoseben, z navidezno distanco v drobnih detajlih razkriva globine doživljanja protagonistov, ti se pogosto razkrivajo v dialogih.

Vsebinsko pripoved odpira številne problemske teme (odtujenost v odnosih, povzpetništvo, praznina družabnih omrežij, pomanjkanje smisla, ujetost v zakonskem življenju …), po drugi strani pa ponuja tudi številne drobne vsakdanje življenjske smisle, zajete v zgodbah posameznikov.

Pripoved spodbuja k razmišljanju o tem, kaj je tisto, kar nas v življenju določa, ali so življenjske odločitve res enkratne in usodne, ali živimo avtentično v harmoniji sami s seboj ali zgolj po inerciji, nareku vsakdana in okoliščin.

Delo je bilo v Makedoniji nagrajeno z nacionalno nagrado roman leta 2020, nominirano je bilo tudi za nagrado Balkanika (to podeljujejo založbe iz sedmih balkanskih držav: Severne Makedonije, Bolgarije, Srbije, Albanije, Grčije, Turčije in Romunije) in nagrado Evropske unije za književnost (EULP). Roman je trenutno edino delo Vladimirja Jankovskega, prevedeno v slovenščino.