| Žanr | esej, kratka zgodba |
| Narodnost | angleška literatura |
| Kraj in leto izida | Nova Gorica, 2019 |
| Založba | Eno |
| Ključne besede | Alkoholizem, Diskriminacija, Ločitev, Motnje hranjenja, Neplodnost, Posilstvo, Tabuji, Ženske |
Nabirka esejev nam dovoli vpogled v življenje avtorice in nas skuša predramiti iz ležernosti, s katero sprejemamo klišeje, ki nam grenijo naše bivanje. Družbene zapovedi o ženskem telesu, kako se sme odzivati in kakšno je edino sprejemljivo za oko družbenih norm, žalijo žensko bit. Ženska je ves čas v zadregi zaradi svojega telesa. V dneh menstruacije se mora čutiti nečisto, neplodnost je hiba. Njena dlakavost je neestetska, ginekološki pregledi so lahko boleči. Newagovski aksiomi in ostala modna navlaka jo silijo k zanikanju svojega telesa. Avtorica upor vsemu temu izliva skozi poglavja o svojem zapitem, narcisoidnem očetu, ločitvi staršev, pripoveduje o svojem neuspešnem poskusu, da bi postala mama, mladostnih blodnih poteh in ugrizne še v okostenel šolski sistem.
Objavljeno: 27.09.2019 17:00:18
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:39:47
“Zakaj dovoljujem, da me zadrega utiša? Zakaj mi je tako težko, da bi lepo ravnala s telesom? Mogoče zato, ker povezujem žensko s trpljenjem. Od prvega dne, ko sem krvavela in se počutila usrano in nisem rekla ničesar, stiskam zobe in prenašam, ker verjamem, da tako ravnajo druge ženske, da se tako ravnanje pričakuje od njih. Kajti kot žensko naj bi bilo moje telo sedež bolečine. In bolečina je nekaj, o čemer naj bi ženske molčale, od bolečine ob krvavenju, do bolečine ob voskanju, do bolečine, ker se ne moreš primerjati. Naša bolečina ni pomembna. Naša telesa niso pomembna.” str.136
in nato